IZVIRNO SPOROČILO: katy82
Hvala punce,sej nikol nisem hotla pisat o tem k me pol še bolj zamori,sam nekje se pa tud moram skašlat.
Najino pričkanje se vedno začne s tem da najde kao en ful pomemben vzrok zakaj bo postal živčen,prejšnji večer je bla muha,za katero sem bla jst kriva da je v stanovanju a me sploh doma ni blo,včeraj je bilo krivo da nisem našla enega ščipalčka za nohte,itak imava 3 ampak on je k en otrok vztrajal samo pri tem.Punce jst ga ignoriram pa skušam drugače z njim ampak ne gre več.Sam da usta odprem mi reče da naj utihnem,ma saj tud napisat ne morem,sam v srcu vem da se on name samo razpiz.deva zato,da iz sebe sprosti napetost,sam kaj pa sem jst ena blazina za vse svinjarije in joh bom mirno požirala?
Sem študirala kaj če ga poroka mori,pa ne vem, če je to to k itak sva enajsto leto skupaj,pa že 4 leta redno skupaj živiva.
Služba mu je v veselje,mi je zdej že parkrat reku,da se tam lahko sprosti
,Kaj je pa dom?Vedno ko pride domov ga pričakam z nasmehom in ga vprašam kako je blo.Nočem bit zagrenjena ker nočem da prvo vid moj zatežen fris k stop čez vrata.Tud to ni več dober,če ga kaj vprašam mi reče,da samo še lajam nanj.
Včer mi je reku,da ko sem rodila j v njemu nekaj umrlo-Kaj pa zdej to pomen???????????
Nekako sva se zmenila da mu najdem kakega psihiatra,do zdravnika je pa že sam šel ker ga je v prsih tiščalo 2 dni skoz.Zdravnik mu je reku,da ni drugega kot psiha za vsak slučaj mu je vzel kri,pa gre jutri nazaj do njega.
Enostavno ne vem več kaj bi.Vidim ga da je zgubljen in da sam ne ve kaj bi s sabo ampak njegova obramba je vedno nesramnost in pljuvanje po vsakem ki mu hoče dobro.
Kaj naj
res ni prijetno, če te uporablja, da lahko svojo jezo in nezadovoljstvo spravi iz sebe. verjamem, da te boli, ko ti izreče kakšne nesramne pripombe. tudi, če ga mučijo živci, to še ni opravičilo za takšno vedenje. navsezadnje si njegova punca, bodoča žena in mama vajine Lare!
če so vzrok živci, si mora poiskati zdravniško pomoč. kot vidim sta na dobri poti! kljub vsemu pa mora najti vzrok za svoje vedenje.
v nosečnosti sta bila oba polna pričakovanj, ko komaj čakaš novega družinskega člana. vsak dan si bližje življenjski prelomnici. po porodu pa se življenje nekako uteče v ustaljene tire. kljub vsakodnevnim novostim, ki jih izvajajo naši sončki, se vsega nekako navadiš - ni več nekega pričakovanja. mogoče je to to, kar tvoj

pogreša.
kaj pa kakšen hobi, šport..., nekaj, kar bi ga sprostilo, veselilo?
< Sporočilo je popravil suzy85 -- 12.3.2009 12:55:36 >
_____________________________
Pameten človek ne naredi vseh napak sam. Možnost da tudi drugim. (W. Churchill)