Jaz, sanja nk., AnjaPH... katera bo naslednja?

O f.ak. Dej se nauči brat, čuj.

Ma daj no pretiravat. Same žurerke in pivke To bo ja. Ampak če misliš, da si zvezda večera, da na obletnico, kamor te by the way niti slučajno ne vleče, teraš s sabo otroka, si pač brcnila v temo. A zato, ker je 99,99% folku kristalno jasno, da na takih žurkah ljudem RES ni do tega, da bi občudovali tvoje potomstvo, s(m)o zdaj vsi blesavi, al kaj? Do zdaj se mi je zdelo dovolj bolano to, da eni vlačijo s sabo na obletnice cele kufre otroških slik od prvega ultrazvoka naprej.., ampak ta je pa zmagovalna. Pa ok, če misliš, da je to čisto normalno. Ne vem pa, zakaj sploh pomisliš, da bi šla na neko tako stvar z ljudmi, ki jih preziraš, pa čeprav za pet minut. Verjemi, ne trudi se, tebi bo lažje, oni pa še opazili ne bodo, da te ni.

1. Ne to ti misliš.

2. Ponavljam, to ni nobena žurka.

3. Če nebi opazili, nebi vabili.

Mene si še pozabila


_____________________________

Življenje brez otrok je kakor akvarij brez ribic..

Brez zamere, no ... z mojo izobrazbo pa res ni pričakovati, da bom vse vedela.

Ma, daj, AnjaPH - naj ti bo enkrat za vselej jasno, da nisi popolnoma nič več od ostalih. Zapomnila sem si te samo zato, ker si že med nosečnostjo delala paniko, da za nosečnice nikjer ni dobrih poslovnih cunj. Ker si pač v tvojih letih tako velepomembno uspešna in ker Dior ne dela visoke mode za nosečnice (mu najverjetneje ni donosno, ne?) Ne vem, ali si s tistim postom hotela poudariti, kako grozljivo pomembno službo imaš ali kaj... In sedaj ta neumnost...

Pač ne boš šla, če misliš, da so tvoji sošolci tako grozljivo obupni. Upam, da oni o tebi imajo enako mnenje kot ti o njih. In samo še to: Smiliš se mi, ker je edina zadeva v tvojem življenju, ki jo vidiš uspeh, denar in vse kar je s tem povezano. Ja, to vidiš. Ne vidiš pa ljudi okoli sebe, ne veš v ljudeh poiskati tistega dobrega, kar ga vsak nosi. Žal, večini ljudi, ki imajo 100 pik, se takšni osebki, ki svoj lastni ego filajo s svojo velepomembnostjo, dobesedno smilijo.

In naj ti bo v tej tvoji "uspešni" in "velepomembni" betici enkrat za vselej jasno - nisi edina, ki je končala faks in nisi edina, ki ima dobro službo. Si pa ena izmed redkih, ki meni, da so zaradi tega, kar sem napisala, središče f.a.k.i.n.g vesolja. In če tebi tako ogromno pomeni, da imaš dobro službo, da tako fajn služiš, da si tako blazno uspešna, da ti pač vse v življenju ratuje, potem živi na svojem rožnatem oblačku, ker za real life res nisi.

In pusti te reunione pač za tiste povpečneže, ki v svojih sošolcih vidijo del svoje mladosti, ki jim ne pomenijo samo ljudi, ki so šli "mimo" njihovega življenja, ampak so njihovo življenje zaznamovali, ga naredili bolj pestrega.

Pa saj za to ne potrebuje rožnatega oblačka. Če so ji te stvari pomembne, potem so pomembne njej, v njenem življenju. Ne v mojem, ne v življenju od kogarkoli drugega. To je pomembno njej. Dokler njene prioritete nam ne škodujejo - v čem je problem?

V tem, da očitno vse ljudi (to se nanaša na njene sošolce, trenutno), gleda zviška. In ja, v trenutni situaciji, je to življenje na rožnatem oblačku. Vse več ljudi je revnih in nimajo niti za kruh.

Jaz pa tega nisem razumela tako, Raho. Meni se je zdelo, da je šla na reunion iz občutka dolžnosti (namesto iz veselja). Sicer napačen razlog, ja, ampak še vedno njen razlog, njena odločitev, njeno življenje. V vsakem primeru pa je nesmisel pisati, kaj si o njej mislijo njeni nekdanji sošolci. "Zdi se mi", da jih ne poznamo, torej ne moremo tega soditi. Četudi ima ona o kom slabo mnenje (pa iz kakršnegakoli razloga/vzroka že), to še ne pomeni, da ga ima tudi on/a o njej. Tu ni povezave. In ker se ne družijo, je tudi popolnoma vseeno.

Nekateri komentarji na temi so namreč tako podli, da... da se v njih vidi samo... kako se že reče... avtoterapija? zaradi lastnih kompleksov... forum je namreč idealen za to.

Iz občutka dolžnosti greš na sestanek, iz občutka dolžnosti greš na rojstni dan **** sorodnika.

Na obletnico OŠ pa res ni potrebno iti iz občutka dolžnosti. Pač ne greš.

Ja, o avtoterapiji na RR pa bi res lahko debatirali

Jah... glej... nekaterim se zdi, da so dolžni iti povsod, kamor jih povabijo... Kar se mene tiče, je to škoda časa in živcev (sploh pa, če te stvar že v osnovi ne zanima), pa tudi denarja, ampak ej - vsak po svoje, a ne?... samo zato še ni debilen.

Saj pa nikjer ni napisano, da je kdorkoli debilen.

Beri med vrsticami, Raho... mnenje o AnjiPH je s strani nekaterih RR-ovk zelo jasno izraženo.

Zadnje čase ne berem med vrsticami, ker se mi ne da.

Nič življenjsko pomembnega ne zamujaš... osebe se menjajo, ostalo pa je vse enako.

AnjaPH, kaj se siliš? Zadeva je čist preprosta. Če ti ni za it, bodi doma.
Vabila se pa ne pošiljajo iz prijaznosti ali da bi si koga prav zares želeli. Vabilo dobi vsak. Torej to tvoje sklepanje, da kdor dobi vabilo, je željen, je brez osnove.

Pa tud ostalim nared uslugo in drugič sebe in svojo slabo voljo pusti doma.

Ja, to je pa res. Vabilo se pošlje vsem, ki so bili v tistem razredu. To je navada in istočasno občutek dolžnosti organizatorja . V našem primeru ga ne bi poslali izključno tistemu, kogar že v času šolanja kompleten razred ne bi maral in s komer tudi po šolanju ni nihče vzpostavil nikakršnega pozitivnega stika. No, na srečo ni bilo med nami nikogar takega. Vabilo sem poslala vsem, katere sem našla (dvomim, da jih je manjkalo 5) in kdor iz kakršnegakoli razloga ni mogel priti, se je pisno ali telefonsko opravičil (en sošolec je teden dni pred tem rodil, npr.).

se ne bi mogla bolje strinjati z zgornjim postom!

mi smo imeli srečanje OŠ do sedaj 1x, SŠ 2x, s 4imi sošolkami iz faxa pa se dobimo vsaj 1x na dva meseca, če ne več.

dobim(o) se vedno brez otrok, ker se mi zdi, da je to čas namenjen meni in mojim "spominom". čeprav ne morem reči, da semo obujamo spomine, ampak predvsem si ustvarjamo nove. debate zaidejo v vse smeri in niti slučajno se ne pogovarjamo samo o otrocih, družinah, pa tudi ne morem reči, da se ga vedno "usujemo" do amena...

pri srečanju s sošolci iz OŠ sem bila edina poročena, noseča, s stalno službo in proti koncu študija in že nekaj let odseljena v svoje stanovanje, prav tako pri srečanju z SŠ. pa se zaradi tega nisem poslovila po 20ih min, ker bi si mislila, da so ostali manj vredni od mene in mislijo samo na žur. so me eni sošolci full presenetili kako so pridni in kaj vse počnejo v življenju, pa tudi marsikateri je bil bolj uspešen od mene - normalno!

najlepše od vsega se mi je nasmejati starim foram in veliko "iskrenosti" pride čez leta iz človekovih ust.


mogoče si pa ti tista mamči, ki je enkrat pisala kako je popolna , pa smo potem ugotovili, da ni ravno tako.

_____________________________

Otroci ne vedo, kako radi jih imajo njihovi starši,
in tega tudi nikoli ne bodo vedeli, dokler se ne bo
nad temi starši zagrnil grob ali dokler
ne bodo imeli svojih lastnih otrok.

Meni osebno so fajn kakršnakoli srečanja. S temi ljudmi sem preživela 8 let in s ta drugimi 4 leta in me res zanima, kaj se je zgodilo z njimi.

Smo imeli zadnjič obletnico mature - cela generacija in  je blo prav zabavno. Z enim tipom sva obujala spomine na kolonijo, z ostalimi pa druge ...

Dobra ideja, tale tema. Sem se spravila iskat svoje SŠ sošolke in razen 5-ih sem našla že vse (podatki izpred 4-ih let so šli skupaj s serverjem Email v maloro, pa še veliko se jih je spremenilo). Očitno se bomo letos res spet srečali, ja. Juhej.

Ziher so vse na FB.

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Niso.