odvisno od ljudi-  moja starša sta se najboljše razumela, kadar smo bili finančno najslabše - pa oče 2 leti ni dobilval plače, mamina p anikoli ni bila nevemkaj in sta imela 3 otroke... Tak da sta bila res na kantu. Ampak takrat sta znala vedno skup stopit in sfurat. Kadar je iblo vse ok finančno gledano, sta se pa pričkala za brezveznosti

1200 € sploh ni malo....no, saj če bi imela 2200€, še vedno ne bi bilo dovolj. več kot imaš, več si želiš.

So faksi, kjer se čiča in uči cele dneve..... in so faksi, kjer ni treba skoraj nič narediti, da prideš do diplome.

Evo, amii je pa napisala bistvo vsega. Sploh se ne zavedamo kaj imamo! Tut midva se ne kopava v denarju in na svojem verjetno še dolgo ne bomo- zato pa imava lepo in zdravo hčerko, pa super odnos, ki ga ne more nadomestiti noben denar na svetu.


No, tu ne govorim o mizernih plačah po 350 €- to je sramota od države!

< Sporočilo je popravil poli* -- 9.6.2009 22:27:20 >

No pri nas je pa v zraku kar čutiti eno veliko napetost ko je prazen hladilnik, ko ni tega in onega, ko niso poplačani računi.Takrat se je najbolje kar malo izogibat  ostalih družinskih članov da ne pride do nepotrebnega prepira.

No, tam tam smo nekje tudi mi
kredita imamo še veliko več - imamo pa hišo, smo na svojem
Tako da se štejem za srečnico
oba delava še zraven, partner poleg redne službe, jaz pa sem itak s. p., pa delam namesto za eno firmo, kolikor normalni zmore, za dve, zato komaj komaj lovim začetek dneva s koncem
Če se splača? Kaj pa vem... Denar tudi ni vse. Je pa res, da tistih 200 - 300 eur, ki jih na tak način dobiva na mesec zraven, pomeni veliko
Govoriti, da smo materialisti, se mi ne zdi ok
Konkretno - denimo razna cepljenja, za klopa recimo, cca 100 eur / otroka, imam pa 2 otroka
200 eur kar tako od plače ne morem vzeti, če pa delam več, se ta denar nekako najde
Avto - star 7 let, pregovorno mi je šlo skoraj vse, kar je lahko, k vragu, samo material me je v zandjih 2 mesecih stal 840 eur, v zandjie pol leta prek 1200 eur - poudarjam brez dela, ker mi je sorodnik zastonj to popravljal
Variante, da bi si kupila nov avto, ni, torej je treba vlagati v tega
...

Skratka, denar je nujen na vsakem koraku - koliko ti pa pomeni, si moraš pa sama razčistiti

Ko vidim družine, ki res skromno živijo, se mi zasmilijo, pa jim poskušam pomagati, ne da bi jih pri tem prizadela, to tudi meni veliko pomeni, da pomagam

Po drugi strani pa tudi mi nimamo LCDja in vseh teh novodobnih naprav, mi to ne pomeni nič, se res ne obremenjujem

Kolikor pa vidim pri nas, gre much to much denarja za hrano. Sploh če hočemo jesti malo bolj zdravo, naravno, bio - adijo pamet, lahko vsak dan vsaj 15 eur pustiš v trgovini

Ne da mi miru da tudi jaz nebi kaj napisala. 27 maja mi je iztekla porodniška sedaj sem na zavodu. Do pomoči nisem upravičena ker sem kot pošten državljan  spremenila stalno prebivališče seveda k partnerju. Čeprav mi je bilo pred letom rečeno da lahko eno leto po selitvi zase še lahko uveljavljam denarno socialno pomoč sem danes doživela velik hladen tuš. NIČ ker je partnerjeva plača presega več kot je določeno 509 € za štiričlansko družino. Še večji tuš pa pri urejanju osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Kot občan me ne morejo zavarovati ker imamo skupno gospodinjstvo in tako presegamo cenzus ki je nekaj čez 100€, po partnerju pa ne morem biti zavarovana, ker nimava skupnega gospodinjstva 2 leti oz. nisva poročena. Tako mi ne preostane druga kot da grem na zavod za zdravstveno zavarovanje in tam dobim položnico in si vsak mesec sama plačujem 15€. Kje jih naj vzamem če ne dobim nič? Toliko o naši gnili državi, ki omogoča vse ugodnosti nepoštenim ostali pa ko smo v službi poberejo davke in prispevke ko pa ti rabiš pa dobiš NIČ!!! Sorry če sem katerega užalila ampak sem morala to napisat ker mi ne da miru.

hja, takole je s tem denarjem. Sama sem nekje od 18. do 22. finančno skrbela zase. Delala kot študentka in se preživljala. Res je,da sem živela v stanovanju od staršev, ampak sem morala dobro preračunat,da sem plačala vse stroške, sploh pozimi sem spala v termo zoknih, da sem šparala s kurjavo in izolacija je bila zelo slaba. Pri hrani sem tudi zelo šparala, saj nisem zahtevna. Kasneje sem bila zaposlena 4 ure in sem si kupila avto na kredit, pa potem kakšen hitri kredit za morje. Pa sem bila ful srečna, ker se mi je zdelo to zelo veliko. Starši bi mi lahko finančno pomagali, ampak niso, pa nisem niti pričakovala- so hoteli,da se sama znajdem. Zdaj,ko stopam v 30.leta imam pridnega moža,, privatnika, ki zelo dobro zasluži. Živimo pri njegovih v hiši zgoraj, gradiva še eno hišo, ki bo bolj v poslovne namene, imava dobre avte, gremo recimo 3x letno na počitnice in živim za takrat, kajti mož mi pri otrocih ne more kaj dosti pomagat, ker ima veliko dela, pa tudi ko je doma, je večkrat pod stresom. Že večkrat je rekel, da bi šel delat za 500 eur, da bi imel mir in ne bi mobitel večno zvonil in ga res podpiram, če bi se tako odločil. Lahko si kupim za oblečt ali pa nov tv, ampak moža zaradi tega ne bom imela ob sebi. Tako da je treba ceniti, da ste lahko kot družina skupaj. Imam pa prijateljico, ki ima veliko več, veliko hišo na samem (jaz bi namreč rada živela malo vstran od staršev), pa jadrnico, pa velik bazen, čistilko...., ampak sem ful vesela zanjo in uživam, ko grem k njej, pa se otroci lahko kopajo....sicer pa vem, da se njen moški ne prilagaja in živi svoje življenje in nima ona nič besede pri tem, pa tudi vidi ga zelo malo, tako da največ pomeni, da se dobro razumeš in si pomagaš, se imaš rad in imaš dobre prijatelje....denar je pa tako relativen. Veliko vrednot si z njim ne moreš kupiti!!!

Rečte kar hočte - denar je še kako pomemben. Glede na to, da dnevno delam s strankami vidim svašta - od zablokiranih računov do milijonskih zneskov na računih. Se strinjam, da marsikdo ne zna delat z denarjem, da je marsikdo potraten ali prelen ali ... za delo. Se tut strinjam, da je najbolj važno da smo zdravi.
 
AMPAK:
 
Račune je treba še vseeno plačati, obrok za stanovanjski kredit prav tako, v trgovino je pa tut treba it. Brez plačanih računov ti sredi zime odklopijo elektriko, brez plačanega obroka za hipotekarni kredit te na koncu izselijo iz nepremičnine, brez hrane v hladilniku si pa lačen. Sredi zime bit brez elektrike, izseljen iz nekoč lastne nepremičnine, lačen - ne boš dolgo zdrav.
 
In 1200 eur za 4-člansko družino (to jim ostane ko plačajo kredit), se sliši veliko - pa je še vseeno premalo. Ko plačaš VSE fix položnice pa nakupiš hrano, je vprašanje kako sfuraš do naslednje plače. Sj valda vidte kake so cene po trgovinah pa kako teli euri letijo. Kaj pa prneseš domov za 20 eur? Kok ti pa ostane ko si pokriješ vse stroške? Grozn je. Mislm, 1200 eur se mejbi sliši luksuz - samo to je zlo zlo navidezen luksuz za 4 ljudi.

1200€(po plačanem kreditu) je pa za moje pojme veliko denarja... mi2 z mojim (jaz sem brez službe že eno leto) imava včasih tudi po 300€  za čez mesec, pa vseeno PREŽIVIMO... imava majhnega  in samo eno plačo...živiva pri mojih starših v 50m2 stanovanju skupaj z sestro in bratom, tako da nas je 7 v enem stanovanju...včasih se mi že meša od gužve, pa vseeno... da bi šli na svoje... KAKO???  plače 650€ kdo nam bo dal kredit???noben...- stroški, vrtec...pa nam ostane 300€... pa vseeno preživimo...jaz bi rada vidla da bi nama ostalo vsaj 500€ za čez mesec...še rajši bi pa vidla da bi končno našla službo...kar je zelo nemogoča želja, saj imam majhnega otroka, varstva nimam mož dela cele dneve... tko da sem čist v k.... če lahko malo pojamram, pa nisem tak človek, da bi skoz nekej jamrala... poznam družino, ki je naši družini zelo blizu, pa vedno jamrajo da nimajo denarja, da si ničesar ne morejo privoščiti, pa sta oba zaposlena, imata 2000€ za čez mesec...ampak imajo prikolico na morju skoraj vsak teden so na morju...nov avto,....pa skoz jamrajo... joj kok so bogi...jaz rajši ničesar ne rečem, ker po njihovem mnenju že zdavnaj ne bi mogla več živet...
hočem povedat, da se da tut z malo denarja preživet...pač, ne hodimo po pijačkah, ne kupujemo si cunnjic...IMAMO PA SE RADI...TO JE BISTVO...IN NE OBSOJAMO DRUG DRUGEGA...

< Sporočilo je popravil baby22 -- 31.8.2009 17:05:02 >

Nisem brala vseh odgovorov....po mojem bo najboljše, da se nehaš ubadat s tem problemov, kaj in kako. Res je, da je še veliko slabših primerov. HB, da ti ni treba gledati, ali boš lahko plačala kredit ali ne, ali boš šla lahko v štacuno po hrano. Kar se pa oblačil in luksuzaa tiče (toplice, smučanje,...), ga pa jaz nikoli nisem imela in ga tudi sedaj nimam, ker si ga ne morem privoščiti. Važno, da si tisto, kar je nujno življenjsko potrebno. Pa tudi zaradi tega, da bi šla v toplice, na smučanje ter sem in tja, ne grem v ekstreme in si ne jemljem kredita za počitnice. Če lahko gremo, potem gremo, če pa ne, pa nič. Letos smo bili samo za 4 dni na morju, kolikor je pač finančno zneslo. Oba imava kredite, jaz enega, on dva, rihtamo hišo, ki smo jo kupili, pa še zdaj nismo v njej, ker pač ne znese in z glavo skozi zid človek ne more. Poleg tega naju je letos na vseh področjih finančno usekalo (oba dohodnino plačat, on skoraj 400 eur, jaz 100, njemu so pri plači nekaj narobe obrračunavali, je moral vračati skoraj 2000 eur), pa smo zmogli in sfolgali. Si pač ne privoščimo raznih izretkov na Bled in še kam drugam, kjer je drago, ne hodimo po oštarijah na kosila,...in te razumem, kaj te muči (te je mučilo). Sem vedno poslušala sodelavko, kako je vse drago, spedenana je bila pa vedno v nulo (nova torbica-novi čevlji-vse v kombinaciji), smučanje, vsak vikend morje....v trgovinah pa vedno vse drago-hrana mislim.

Glavo gor .

Gromiti 1700 € ni sploh tako malo. Mislim da je bolj problem v tvojem odnosu do tega kar imajo drugi, kot v denarju, ker imam občutek, da bi se primerjala tudi če bi imeli 2700 €.

Mi imamo ravno tako plačo oba skupaj okoli 1500 eur,500 eur kredita za hiško,3 otročke,četrti na poti ,dva otroka šoloobvezna,eden v vrtcu živimo iz mesca v mesec ampak nam je lepo .Imam prijateljice in prijatelje z novimi avtomobili pa me to ne gane,sem mišljenja ko bomo lahko bomo,sedaj pa je tako in nam je lepo .Enkrat letno gremo na morje,tudi za kak dan v toplice in na smučanje in to je to.Bodimo srečni da smo živi in zdravi in imamo streho nad glavo ter da se imamo radi,pa veliko pozitivnega mišljenja

< Sporočilo je popravil TRIŠ -- 14.9.2009 10:01:05 >

Tudi mi smo eni tistih, ki živimo z dneva v dan. Imam dokončan faks pa nisem dobila zaposlitve, živimo s fantovim prihodkom. V prejšnji službi je v 8 mesecih dobil 1 plača, sedaj imamo cca. 700€ mesečno in še 700€ izplčaila dolga od prejšnega delodajalca, ki pa zopet ni reden. Stroškov imamo za 800€ (lizing, krediti,...). Včasih nimamo tudi za hrano pa tudi midva skoraj obupava. K sreči, da imava najnega sobčka, ki nama daje moč, da prebrodiva težave. Res je težko samo smo srečni, da smo vsaj zdravi in skupaj.
Vask dan iščeva novo službo in upava, da bova čim prej imela kaj sreče in da nam bo malo lažje.

Upanje umer zadnje!