Ja sej sem ful hvaležna, ker pomagajo zdaj, medtem ko pa njegovi starši že gradijo tretjo hišo v Bosni kao zato, da bomo imeli po njihovi smrti veliko, pa v bistvo ne razumejo, da bo enkrat nama teško to vzdrževati. Mislim, da če že hočeš otrokom finančno pomagati potem jim pomagaj dokler so mladi.
Se pa klanjam vsem mladim družinam, ki od staršev niste dobili čisto nič in morate vse od začetka, ker midva neglede na najine plače, da sve začela čisto od nule danes nevem točno ali bi imela kaj. Torej še enkrat hvala mami in ati za vse!!!! 

Brco v rit in vsa srečna sem odšla.

Ko sem zanosila si je mama vzela kredit in gori v hiši naredila tlak in laminate, kopalnico in stopnišče do gor, gori kupila omar za dnevno in opremila eno sobo (za goste). Vzela si je kredit na 10 let za mene.
Sem ji zelo hvaležna.

Hm, od njegovih staršev.
Oče ga je vrgel iz hiše in mu sežgal še oblačilako je še hodil na faks.
Mami pa še zdaj morava tu pa tam mal pomagat (kupiva kako hrano), ker nima.

To je to

_____________________________

25.08.2005 Alja

Vse v življenju enkrat mine! Sreča, žalost, smeh in solze; vse je le trenutno stanje. Zato uživajmo vsak trenutek posebej in bodimo srečni.

Se podpišem pod to...

Škoda, da pa vsi starši tako ne razmišljajo.

Nič od naštetega, sta imela preveč dela s tem, da smo imeli streho nad glavo(hiša nam je zgorela),vem da bi za svoje otroke (smo trije) dala še zadnje gate z riti...neskončno veliko pa v smislu podpore ne glede kaj in kako sem se odločila, brezkompromisna pomoč kadarkoli smo jo in jo še potrebujemo, pa rada imate mene, mojega moža in najine otroke.....več kot bi si kadarkoli želela....

Dobila nisem nič od naštetega materialnega, ker si tega moji ne morejo privoščiti.

Sem pa dobila krasno ljubečo in razumevajočo družino in vse pogoje za lepo življenje (izven materialnega). Naučili so me ljubezni do narave, ljudi, nesebičnosti, da je dobro razmisliti, ne pa z glavo skozi zid, da je življenje lepo, če si ga lepega narediš in da je vsak lahko srečen- tudi brez 2 hiš, sijočega dragega avta,... In zato HVALA jima. Imela sem najboljše starše na svetu (ata žal ni več živ). In moja punčka ima najboljšo babico na svetu.
In verjemite- meni to pomeni več kot ves denar. Če bom pol toliko dobra mama kot je bila moja mama, se moji punčki obeta zelo lepo otroštvo in mladost!

Faks sem si itak plačala sama (s študentskim delom), avto sem si sama kupila, streho nad glavo sva si s partnerjem s svojim denarjem naredila... Imava vse kar si želiva in predvsem krasno zdravo deklico, ki nama polepša vsak dan!

Žal poznam veliko ljudi, ki so dobili vse na pladnu, pa vendar niso vredni imena LJUDJE, ker kljub vsemu denarju nimajo ne pameti, ne srca- niti za druge, niti zase.

Kaj sem dobila? Materialnega popolnoma nič. Me je pa mami celo življenje učila, da so pridne roke in brihtna buča vse kar potrebujem za samostojno življenje. Pri 18-ih letih sem že živela sama - v najemniškem stanovanju, ki je bil sicer mamina last, vendar sem ji plačevala mesečno najemnino - po simbolični ceni 100 evrov. Poleg tega sem plačevala vse stroške v zvezi s stanovanjem in samostojnim življenjem (hrana,...), delala sem preko študentskega servisa in to na 3 šihte, spala sem po 4 ure, da sem si lahko plačala izredni študij in celo avto sem si kupila, čeprav sem včasih morala pošteno prekalkulirat koliko litrov bencina si lahko natankam, da mi ostane še za pol kile kruha in pašteto . Mater težko je bilo včasih konec meseca, ampak še sem živa. No, vse to me je "naučila" mami. In kaj imam danes od tega? Po eni strani ponos, po drugi strani pa obžalovanje, da sem v najbolj žurerskih letih delala kot žival, da sem sploh lahko (pre)živela.

Mi ni do naštevanja, Mič.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

kaj sm dobila jaz...razen ljubezni nič...pa kakor sta mi mogla dati...drugače sem pa sama zase skrbela že od 15  leta...dajala sta mi pa kakor sta mi lahko....., se je pa življenje tako poklopilo...da sva si z možem nato vse ustvarila in tudi sama plačala....je pa res da je on imel že bogate starše ...pa nama je to pomagalo...vsaj štartati...

Dobila sem dobro štartno pozicijo - omogočila sta mi, da sem končala šolanje. Poleg tega pa še veliko, veliko ljubezni, razumevanja in spodbujanja na moji življenjski poti. In vse to je neprecenljivo.

Pri 18-ih letih sem že živela sama - v najemniškem stanovanju, ki je bil sicer mamina last, vendar sem ji plačevala mesečno najemnino - po simbolični ceni 100 evrov.
 
Bognedaj takšne sile, da bi lastnemu otroku morala računati najemnino .

Tom Taylor, te občudujem kako si vse to zmogla, res.

Hej, moj kolega je tud plačeval očitu najemnino, pa je bilo vse to shranjeno na poseben račun. Ko sta z ženo kupila hišo, je šlo vse iz tiste najemnine. Šlo se je za princip, da ceniš kaj dobiš oz. ti je ponujeno in je najboljša popotnica za naprej. Poleg seveda vseh dobrin, ki si jih deležen tekom otroštva.

šolanje in avto, veliko ljubezni in podpore od moje mami!

Poleg veliko moralne in čustvene opore sem dobila še avto, motor, plačilo poroke, plačano šolanje,... Sedaj pa še vedno dobim za hčerko pleničke, igrače, oblačila, plačilo zavarovanja za avto, plačilo naložbenega zavarovanja, drva za kurjavo... Finančno mi ful pomagajo, sploh zaenkrat ko še nimam zaposlitve. Upam, da bom lahko kakorkoli to dobroto lahko povrnila!

Od moževih staršev sva dobila parcelo s hišo (starejšo).

To je druga stvar.
Ampak poznam starše, ki so otroku računali najemnino, ker je niso hotli več preživljat...(druga stvar je če so starši v slabi finanči situaciji).

Ne vem...reč otroku pri 18ih znajdi se, jaz sem svoje naredla, je men žalostno. Nisem rodila otroka za 18 let, dalje pa ' z bogom'.

Svoji hčeri imam namen pomagat dokler bom živa in jo pri tem seveda vzpodbujat, da se bo razvila v močno in samostojno osebo. Želim pa, da bo vedela da se name lahko vedno zanese, pa naj bo to samo pogovor.

tak odnos imam jaz s svojimi starši in oni vedo, da se vedno lahko zanesejo name.

Nič od tega, v bistvu tudi nič ne pričakujem, vsaj kaj večjega ne.   

_____________________________

Nekoč sem sanjala,.... zdaj živim svoje sanje <3

materialno popotnico
ko sem bila že zaposlena in sem še vedno stanovala doma, sem jima ob plači dajala tedaj 20.000 SIT (kao za hrano). ko sem se preselila s kasnejšim možem v stanovanje, sva kot darilo dobila set AMC posod in sesalec Vorwerk (ki sta ga kupila iz tega denarja)

denar za šolo
šolo sem si plačevala sama

stanovanje
ko sva kupovala stanovanje sta rekla, da raje onadva posodita denar, kot pa da se zakredirirava "do jajc". ampak jima ni bilo potem treba nič dati oz. sta dala nekje 1.5 mio, ker sta rekla, da kolikor dajo od moža starši, toliko data onadva.

plačilo poroke
starši so to želeli sami. so dali vsak pol.



_____________________________

Otroci ne vedo, kako radi jih imajo njihovi starši,
in tega tudi nikoli ne bodo vedeli, dokler se ne bo
nad temi starši zagrnil grob ali dokler
ne bodo imeli svojih lastnih otrok.

Za poroko nič ,saj po moji strani so skromni kmetje z eno pokojnino za oba,po njegovi je sam ata z še dvema sinovoma doma.
se nič ne pritožujem,saj od mojih dobim zmeraj,krompir,mleko,in druge vrtnine pa čeprav smo 45 km narazen. gremo vsak petek popoldan domov kjer midva pomagava kmetovat,mama malo popestva naša dva deteca in v nedeljo popoldan ko greva nazaj neseva 3 litre mleka,vrečko krompirja,solato...
In to je vse, stanovanje imava v najemu,službo imava ,čeprav le kot delavca v tovarni. Ko bova pa starejša ,bova šla pa midva v hribe in bova midva najinim otrokom dala vseto kar zdaj dobiva midva.  Če bodo hoteli,ja   ??'


_____________________________

buči

Kaj pa vem, taksni racuni. Bolj popravki slabe vzgoje od prej, se mi zdi.

Kaj pa vem, taksni racuni. Bolj popravki slabe vzgoje od prej, se mi zdi.
 
Mič, imaš prav. Če bi men to moji predlagali, bi imela občutek, da me imajo za popolnoma nesposobno oz. za totalnega idiota. Jaz oz. midva z možem sva samostojno varčevala. Sicer je tašča prišla z idejo o najemnini in hrambi denarja, pa se je  raje preselil k meni, ker ji ni zaupal.

Hja, moja mama je rekla....vidva kar varčujta, vama bova še midva(z očetom) dala zraven, koliko bova lahko.
Njegova pa je rekla...sebi šparaš, mene pa molzeš....