Imam očeta, ki živi spodaj v hiši, ampak ne more pomagat. Tudi če se npr. kam odpravljamo in moram Jerneja obut in sebe, Lovra v naročju....si želim, ko bi vsaj Lovra prijel, ko ga nimam kam dat na stopnišču. Sploh se običajno Lovro takrat fuuuul joka.
Sestra ima službo, šolo.
Tašča mi včasih pomaga, a nima avta in če hočem, da gre z mano k zdravniku, moram s15 km z avtom ponjo, nazaj v ZD, jo spet nauzaj peljat in domov.
porabim veliko več časa, otroci v avtu kričijo, nihče ne mara vožnje.
Poleg tega hodi delat in ni vedno doma. Bo pa čez poletje pazila na Lovra, ker v vrtcu do septembra ni prostora.
Nya-na tvojem mestu bi upoštevala nasvet RMRM.
Lovro tudi kriči in joka, ko mu kaj ne dovolimo. Npr. želi brskat po hladilniku in ko ga zapremo je tuljenje.
želi v otroško sobo in ko ga odnesemo ven, je spet enih 10 minut kričanja. Cvili, ko gre mož delat, in cvili, ko odmikamo časopise, saj bi jih najraje pojedel.
cvili, ker ne more več odpirat kuhinjskih predalov--smo odmontirali ročaje.
Ampak ga takrat ne "šmirglam".
Cvili pa še skoz

. Ni pa to tako, kot bi ga iz kože dajal, ampak tak užaljen, cepetav jok.