IZVIRNO SPOROČILO: Raho
Ja. Prav to se nam je zgodilo. Septembra je naš fant začel hoditi v vrtec in od septembra naprej se borimo z vsemi možnimi oblikami viroz, bakterij, gnojnih angin... do razvoja bronihtisa zaradi prepogostih obolenj zgornjih dihalnih poti. In od septembra do danes je bil v vrtcu aktivno morda 50 dni, vendar po mojem mnenju manj. Že decembra je bil cel mesec na "bolniški" da si je opomogel. In danes se mi je res sparalo srce, ko mi je, naš do septembra popolnoma zdrav fantič rekel: Mama, jaz več ne bi hodil v vrtec, ker sem vedno bolan.
Potem mi je bilo postreženo še z dvomom, da so vse bolezni pri našem fantu psihosomatskega izvora, češ da smo ga napačno pripravili na obiskovanje vrtca. Vendar moj sin izjemno rad hodi v vrtec, pravzaprav ga obožuje, vendar vidim,d a je od vseh ponavljajočih se bolezni že popolnoma izčrpan.
če je bil do danes aktiven v vrtcu samo 50 dni, kar znaša mesec in še malo, kako lahko trdiš, da otrok rad hodi v vrtec ?
ne moreš. to je dejstvo. otrok se uvaja praktično celotno leto. ampak po pol leta pričnejo otroci že bolj dihat kot skupina. navadijo se na vzgojiteljico, navadijo se na otroke in z njimi resnično lahko "uživaš", v primerjavi z pričetkom šolskega leta. pred pol letom pa otroci delajo kaj ? ja, jokajo ! kaj pa drugega ! se smejijo ali kaj..... mnogo staršev sem spoznala, ampak lahko rečem, da ima večina fikcijo, da bo otrok to razumel, da starš gre. ja kako bo razumel ? sej ni še razvit, da bi lahko razumel. in da bo otrok mahal staršu, ko gre !
če so ti pa vzgojitelje rekle, da je blo VSE ok, je pa vprašanje če je blo vse ok ! veš : to se govori zato, da se pomiri starše. pa je lahko tulu tudi 8 ur skupi... in to je normalno. sej ne more biti drugače. ne vem pa zakaj je politika vrtcev, da se to skriva, da je jokal. se ne govori o tem. ker to je "strašno". tu se pač zlo vidi, kako bebasti so tele naši vrtci. če bi bile obe strani iskrene o realnosti dogodkov in o tem, da je koker je in da je to normalno, bi bilo veliko lažje.
kaj delamo vzgojitelji, ko starši grejo ? animiramo. skačemo levo in desno. pokažemo vse igrače. objemamo. tolažimo. vse vse, samo, da bi otrok se imel lepo in da ne bi mislil na starše in da ne bi jokal. in kako to dosežemo ? z rutino. vsak dan je isti. ko se otrok privadi določenemu ritmu, potem ve kaj bo sledilo po malici...igranje...po igranju kosilo....
in kaj je namen tega ? da otrok postaja samostojen. da se prične sam igrat, raziskovat. in to omogoča kaj ? nam vzgojiteljem, da lahko izvajamo pedagoško delo za katerega smo diplomirali.
če pa starši vlečejo v drugo smer, kot vrtec funkcionira, potem pa to ne gre. vrtec je ustanova. v skupini je 14 otrok, in 2 vzgojiteljici. je preveč otrok. dejstvo.ampak tako je. kdo se bo prilagajal ? ja starši seveda. ne more en vzgojitelj zdej z vašim sinom ( kot primer ) pa čisto drugače delat. otroci se prilagodijo. seveda pa mora biti zadoščeno njihovim potrebam.
normalno je po eni strani, da otrok zboleva. vsaj taka je interpretacija vrtcev. otrok zboleva, ker imaš šibki imunski sistem. do ene mere se sama strinjam z tem, ker otrok mora preboleti določene znane bolezni. da je pa konstnatno bolan, pa za mene osebno ni normalno več.
vrtec dela napake. vem sama. ampak tudi starši jih. sama imam izkušnje take, da staršem dobronamerno svetujem, pa me ne upoštevajo. pa delajo po svoje. potem pa so čez mesec nezadovoljni in "težijo". naš vzgojiteljski poklic je zelo malo cenjen. na žalost. delamo pa z srcem in z dušo in z telesom. to je najzahtevnejši poklic. jaz sem iskrena in povem kako je. in seveda, če želi vzgojitelj, da je otrok srečen, mora vključiti v to tudi starše. a tudi starši morajo kaj narest.
zadnjič sem slišala v gostilni..... otrok je izsiljeval. ni hotu jest. on bi čokolado. juhe pa ne. pa se je mati z njim "ukvarjala", zraven paničila. fotr je gledal seveda stran ( to tolikokrat vidim. kak jim je vseeno. koker jest vem sta dva potrebna za narest otroka, potem tudi dva za vzgojo ). potem je popustila in mu dala čokolado. zraven pa nekaj grozila. samo teh groženj ni nikoli izpolnila. otrok je pa tudi če še tako mali, to dobro vedel. in potem je dedek prišel zraven in mu je rekla, da mali noče nič jest. in je na glas rekel : ah, ga bodo že v vrtcu popedenali. ja sem skoz se spraševala, zakaj starši niso pripravljeni več delat. sej se gre za njihovega otroka. vzgojitelj svetuje, ker dela ta poklic ker ima primarno rad otroke.druga stvar pa je, da se zelo dobro zaveda, da je to skupina otrok, kjer morajo biti skupna pravila ( čas kosila, čas spanja- najbolj kritična ). zato tudi svetuješ staršem npr, da dajejo otroka tudi v sobotah in nedeljah spat ob isti uri kot v vrtcu. svetuješ jim stvari, ker vidiš , da sami ne znajo. do knjižnice se jim ne lubi. daš jim konkreten nasvet. oni pa delajo po svoje in se ne držijo tega, kar bi se nujno mogli. in seveda mi je po tem, ko je dedek to povedal tako naglas, postalo vse jasno. Starši pravijo, da imajo radi svoje otroke. da vse kar delajo je v imenu ljubezni. ma vse kar delajo, ni prav ! in to še zdaleč ni ljubezen, ampak nevednost in lenoba.
ampak seveda, ko gre kaj narobe, so starši najbolj glasni. zato pa vse ki jih poznam, da so ali vzgojiteljice ali pa profesorice, pravijo naslednje : z otroci je fajn, če znaš z njimi delat. ampak starši...groza...in birokracija ( sploh v OŠ-lah )..katastrofa...
< Sporočilo je popravil mojca345 -- 17.4.2009 9:31:37 >