Žal, ni težava v tem da smeti ne vidiš / ignoriraš, ampak v tem, da jih ti mečeš okoli v obliki besed in idej. Tebi se mogoče zdijo rožice, ampak če objektivno prebereš poste na začetku - potem boš mogoče zastopila, da bi isti ti tudi tebi odvzeli otroka, ker si šla plavat oz. na francoščino, ko bi jim se zazdelo da predolgo plavaš. Mogoče boš zastopila, ko ti se res kaj podobnega zgodi glede na to, da pogosto izhajaš iz lastnih izkušenj. Navsezadnje veliko število tvojih besed ne more prikriti nasprotujoče si trditve, ki si jih napisala.
Ne, nikoli nisem napisala, da bi ji odvzela otroka, napisala sem:
Nisi slaba mama, je pa res še premajhen po moje - ne da se mi iskat citata, lahko pa sam preveriš.
In večina punc, ki so pisale, da se jim to zdi prezgodaj, so napisale, da se jim kak dan ne zdi sporen, da naj gre pač za 4 dni, za kolikor lahko dobi varstvo...
Katero nasprotujočo trditev sem napisala? Da se mi zdi premajhen? To še vedno mislim. Lahko ga pa še vedno pusti, če se njej ne zdi tako.
mič, kot večina drugih ljudi tudi jaz
ne delam samo po nagonu - če bi, bi se dala dol sredi prešerca, ker bi se mi glih zluštalo mojega lubija

. Pa se ne - ker se pač odločamo na podlagi več stvari, ne samo na podlagi nagona. nagon je samo to, da si želiš ljubit, recimo, pa da si želiš naredit dobro za otroka. Ni pa nujno, da potem to narediš ali da sploh imaš možnost to naredit.
daddo, nič od tega nisem napisala jaz! In z nobeno od teh izjav se ne strinjam! Napisala sem, da NI slaba mama, ampak da se verjetno ne zaveda, da bo malemu ipak hudo brez nje. Če se zaveda in se odloči, da bo njej vseeno tisto morje dalo več kot bo njemu hudo - ok. Samo včasih se čisto res ne zavedamo - vsaj jaz ne, ja, spet iz svojih izkušenj, ampak majo tudi drugi, ki jih poznam podobne

.
Zbunila sem se zato, ker obsojanje iz druge strani, da so pa vse te mame posesivne, tudi ne prinese nič dobrega.
mišek, napadalnost ni ok - ampak iz nobene strani. Ko so punce pisale, da ni dobra mama, sem napisala, da ni nujno slaba mama, ko pa si ti napisala, da so posesivne, pa sem napisala, da ni nujno, da je tako. Ne branim napadalnosti, ampak jo pač vidim tudi na drugi strani.
Mislim, da razumeš prenesene pomene - in ni nujno, da človek dela z duhovnimi smetmi drugače kot z navadnimi. Pač, kadar se mi zdi, da jih lahko poberem, jih. Če se odločim, da jih ne bom, se ne sekiram zanje.
Uf, biologi se ne bi strinjali s tabo: en najbolj primarnih je konflikt bega ali boja - in je oboje čisto primarno.
Ne zagovarjam tega, kar so punce napisale oz. kako so napisale (da je premali se sicer strinjam), pač pa zagovarjam to, da niso slabe in da niso nujno posesivne, samo zato, ker so pač preveč burno reagirale na začetni post. To je razlika.
Saj sama delaš isto: tudi ti ne bi pustila 4 mesečnika samega pri babici za 1 teden, pa vendar zagovarjaš punco, ki to bi naredila. Kaj je torej tu tako nedoumljivo?
Ne morem branit tega, kar so rekle druge, če se s tem ne strinjam. Lahko pa branim taiste ljudi, če jih drugi napadejo in jim zaradi teh besed pripisujejo lastnosti, ki jih mogoče nimajo. Svoja stališča pa jasno branim, itak, saj jih vsak.
Moje stališče glede tega je tako zelo podobno tvojemu:
če bo mami to pomenilo več kot pa bo otrok žalosten, naj gre. Edino se mi ne zdi fer rečt mami, da otroku tako ne bo nič hudega, ker bo pri babicah, naj torej kar gre in se ne sekira. Prav je, da ve, če bo otrok žalosten, da se lahko sama odloči, ali ji bo zabava res dala toliko, da se vendarle splača. Možno je, seveda - ampak se ima pravico sama odločit - in rečt ji, da ne sme, ker bo sicer slaba mama, je narobe. In rečt ji, da naj kar gre, ker otrok zato ne bo nič žalosten in se itak ne bo ničesar spomnil, je tudi narobe - IMHO.
Otrok mogoče to lahko ugotovi, da odsotnost pomeni srečnejšo mami - ne vem, dopuščam vsekakor možnost. Ampak vseeno bo vmes žalosten. In če mami žur ne pomeni toliko oz. bi lahko sprejela nek kompromis, je dobro, da ve, da bo žalosten in se potem odloči. Če ji vseeno toliko pomeni, pač naj bo malo žalosten. Ker 4 dni žura tudi ni tako malo, da bi morala bit mama zato frustrirana, ker bo manjkala 3 dni...
mene je v tvojem postu resnično zmotilo samo obsojanje o posesivnosti, ki je bilo precej generalno napisano. Zato sem se zbunila. Sem že v prvem odgovoru tebi napisala, da se z ostalim strinjam.
E, vidiš, pa sva prišli skup: stigmatizacija je, ampak ni iz žlehtnobe. In če ni iz žlehtnobe, potem ljudje niso slabi, zato, ker to delajo - nevede, recimo. Torej jih ni treba napadat, samo poučit jih je treba.
kar se zaposlovanja invalidov tiče, ne rečem, da je prav, vendar pa tega ne znam spremenit - če ne znam, kaj naj naredim? Tam, kjer znam pomagat, probam pomagat. Tam, kjer nimam pojma, kako bi to naredila, pač ne. Tudi mame z več malimi otroki težje dobijo službo kot pa moški, recimo. Ne zdi se mi prav, ampak vseeno pač to sprejmem, razumem delodajalca, da bo rajši vzel enakodobrega mladega moškega, ker mu ne bo koristil toliko bolnišk, ker ne bo še 1x zanosil... se ne jezim zato, čeprav mi bo to strašno nepraktično, ko bom iskala službo. Pač bom morala biti boljša kot vsi ti mladi moški, če bom hotela na isto mesto prit, j* ga.
Nisem rekla, da o tem naj ne bi govorili. Samo da ne smemo samo obsojat - v smislu, "lej, kaki prasci so delodajalci" ali "lej, kako posesivne so te mame". lažje rešiš problem, če se ga lotiš na začetku (recimo pri stigmatizaciji tako, da ljudem približaš drugačnosti, da vidijo, da ni nič hudega).
Mislim, da moji mali ne bi bilo nič hudega, če bi se igrala z vsemi otroki skupaj. Če bi se igrali z babičino vnučko in bi se potem skupaj odpravili k skupinici - kaj bi bilo komu hudega zato? Ne, ko bodo otroci 10 let stari, me ne bojo nič vprašali, s kom naj se igrajo. Ronja že zdaj zašiba k skupini ljudi, vendar hoče, da sem zraven, ji je še malo nerodno na začetku. Če bi babica vnučko potegnila stran, ko bi Ronja šla tja, bi rekla, da lahko gresta skupaj k njim. Kaj se ti zdi to res narobe? Mogoče sem res kaj spregledala, vendar res ne vem, kaj.
Sem na
svoji strani: na tej, ki se ji zdi, da je anonimna čisto ok mamica, ki si pač zelo želi žurat in ne ve, kako naj to izpelje, hkrati pa še ni najbolj pripravljena na kompromise, da si očka tudi še želi žurat in si verjetno ne en ne drugi nista predstavljala, kaj vse otrok prinese oz. odnese, da je tašča čisto ok ženska, ki pač ni pripravljena sprejeti odgovornosti dojenčka za 1 teden, da je njena mama čisto ok ženska, ki bi pač hčerki rada pomagala, pa kakorkoli že, da so mame tu gor vzrojile, ker so si predstavljale svojega 4 mesečnika, kako sam joka pri babici in so se nekatere res grdo izražale, vendar mislim, da je to prišlo iz straha, ne iz zlobe, da si ti čisto ok ženska, s katero se sicer ne strinjava, kar se primarnih nagonov tiče, ampak to je to

, glede ostalega pa nisva tako daleč - samo da jaz tudi tvoje pisanje vidim kot obsojanje, ti pa mogoče ne. Oz. misliš, da če nekdo napada, ga pač imaš pravico napast nazaj.
IZVIRNO SPOROČILO: Misek
IZVIRNO SPOROČILO: ronja
Jaz jih sprejmem, da tam so - ne mislim pa, da so vandali te smeti raztresli iz zlobe - to je bistvena razlika.
V cem je razlika? Manj smrdijo? Se same pospravijo, ce niso iz zlobe nametane? Rezultat je popolnoma enak, ne glede na razlicne motive.
Razlika je, da se zato ne jezim ves čas na te smeti. Jih vidim, ampak vseeno se lahko veselo igram s tamalimi. če bi se jezila na vandale, pa ne bi bila vesela in po tvoji definiciji tudi moje tamale ne... Kaj bi bilo torej boljše?
< Sporočilo je popravil ronja -- 10.5.2009 10:17:46 >