naša dosedanja "pridobitev"


kompletki


perilo


atijev izbor


atijev izbor 2 (spodnji), darilo od sodelavke (zgornji)


babica pletla: dekice, leva za posteljico, desna za voziček


babica pletla 2


babica pletla 3


babica pletla 4










...tiste tri podolgovate flašice spodaj je ati kupu v Nemčiji za svojo bodočo rožico

_____________________________

31.8.09, 9.55 Aurora - 54 cm, 4100 g, og 35 cm.

11.10.11, 15.25 Gabriel - 55 cm, 3930 g, og 36 cm

Tulpek, poslala sem ti zasebno sporočilo, če bi se rada dobila že kaj prej..jst bom tud od zjutraj do 5ih čakala...

Hej punce, sem se učila in nisem bila nič na forumu... pozdravček vsem

Rubin, držim pesti za malo Gajo, pa Zojo tudi, seveda...res upam, da se bo vse dobro izteklo, prav grozno mi je, ko pomislim na to, kaj si vse preživela ta dva tedna. Vsi smo s tabo in se velikokrat spomnimo nate...Vse dobro ti želim.

SE VIDIMO JU3 :)

LP

Rubin drži se....ne morem si predstavljat kako ti je!! Držim pesti za malo Gajo in Zojo!!!!


_____________________________

08.12. 2007 sva postala ponosna starša malemu Nicku

Dobro jutro 

Danes sem pa jaz prva, izvolite , druge slikice ne znam prilepit

Sem že skoraj 1 uro pokonci, ker ne morem spati. Upam, da je samo začasno, ker dva meseca je pa mal huda tud zame, da bi že ob 5-ih vstajala.

Ja jaz tudi upam, da se vidimo danes, pa tudi upam, da ne bo deževalo. Ker je vseeno lepše, če je vsaj oblačno kot da dežuje. Jest bom z enim majhnim bušijem pa dvema nadebudnežema, da me boste prepoznale

Zdej si pa šibam glavo posušit, sem si jo že oprala. pa kuhinjo grem v red spravit, da bom potem ko pridem domov spet isto lahko delala, ker je moja princeska sama doma, no pa mož in pol vse ostane nepospravljeno, beri posoda v koritu, namesto v pomivalnem....

En lep dan

dobro jutro

Rubin tudi jaz vsak dan mislim na vas in držim pesti, da punčki prebrodita najhujše
nekatere urejate že na CSD - jaz sem pa vedno mislila, da lahko šele 60 dni pred PDP-jem. no sej jaz bom pa v začetku julija...

meni je pa že cel vikend ful slabo, kar sili me k bruhanju, čeprav na koncu ne spravim nič iz sebe. upam, da je samo prehodno tole stanje, da ne nakazuje na nič hujšega in da se bo kmalu uredilo.

torej srečanje končno bo. jujpii

Jutro!

Rubin lepo da si se oglasila, kljub težkim dnevom, ki jih prestajaš. Pri meni ni dneva da nebi pomislila nate in na tvoji pikici. Držite se in da bi se vse hitro uredilo .

Jaz pa sem čisto panična, čeprav ne vem če je že čas za paniko. Zadnje čase je moj dojenček bil zelo dejaven in vedno v gibanju. Tako je bilo še tudi v soboto dopoldan. Potem pa naenkrat nič. Včeraj v nedeljo, ga cel dan nisem nič čutila, ampak zares nič. Tudi če sem se vlegla na bok, kar ga je vedno motilo. zopet nič. Tudi ponoči nič, ponavadi pa ker ne morem spati, sem vedno kaj čutila. Že včeraj zvečer sem bila kar v joku, čeprav mi moj  pravi da še ni razloga za paniko. Ampak danes pa ga še vedno nič ne čutim.
V petek pred dopustom imam še kontrolo, ampak ne vem če bom tako dolgo zdržala. Pa saj ne vem, kam naj grem, če k svojemu G ali direkt v porodnišnico.
Kaj mislite, da pretiravam ali je že res razlog za paniko.

Jutroooo,

evo, jst tud že eno uro strašim pokonci..

Ja.lo09: v katerem tednu pa si? Načeloma bi mogla vsak dan vsaj malo čutit . Kakšen dan so gibi bolj intenzivni, drugič manj. Škoda živcev da se obremenjuješ. Pojdi do svojega G in povej kako je, pa bodo srčka poslušal, naredil kak UZ in vse bo jasno. Ne se bat it pokazat pa razmišljat kaj si bodo tam mislili al pretiravaš al ne. Zato jih pa mamo, da se vpraša, da se pove,... Nič panike zganjat ker itak da je vse ok, sam pojdi se prepričat da boš lepo mirna in uživala še naprej.


_____________________________

you're so funny, you're so fine, you're so perfect, you're so mine...
-------------------------------

Dobro jutro punce

Rubin.  držim pesti za tvoji mali borki in upam, da boste kmalu vsi skupaj doma in brez skrbi.

ja.lo09 jaz na tvojem mestu ne bi čakala in bi se šla takoj v porodnišnico pokazat. V tem obdobju moraš otroka že čutit vsaj 10x na dan. Pa ne misli, da zganjaš paniko, ampak pojdi že zato, da boš mirna.

Tanik, Veselka lepo sta vse dokumentirali  Imate že veliko pripravljenega. Jaz pa še nič. Čakam, da pridemo z morja, potem pa veselo v akcijo.

Še 4x grem v službo  Jupi

< Sporočilo je popravil kepica -- 29.6.2009 7:48:20 >

Če slučajno niste prebrale zgodbo o rojevanju v avtu, pa evo sveže prilepljeno...

//////////////////////////////////

Skuštrana, rok avgusta 2009

He,he...Moj tretji porod, zelo zanimiva in pravzaprav lepa izkušnja

Najprej pa hvala za vse čestitke

No, vse je šlo zelo, zelo hitro..Še noč prej sem bila pri HuAniti na rojstnem dnevu, domov sem prišla ob 2 ponoči
Se spravim spat, spala sem kot top do 8 zjutraj, ko me zbudila Liza in se ni še nič dogajalo. Nato pa me je okoli 9 zagrabilo veliko sranje - beri driska in malo kasneje še minimalno špikanje ala menstrualni krči...Zbudim možeka, da je pa to morda to,no, morda, morda pa ne..Kdo bi vedel. Vmes sem letela še ene parkrat kakat, hm, še dobro da nisem malčka kar v wc stresla, glede na kasnejšo brzino njegovega izletanja v zunanji svet No, v glavnem, zbudim moža, da bova morda morala it, on in mama sta oblekla starejša dva mulca, ki sta cel čas hodila okoli mene in mi nosila raznorazne stvari, Liza je spraševala milijon vprašanj glede rojevanja, pa še malo mucko mi je nosila kazat...Mene pa bolelo, vse bolj in bolj...Tega, da pri meni popadki niso šolski sem itak že navajena, ko se začne se začne na full, ampak na takšno hitrost pa tudi jaz nisem bila pripravljena. Moj načrt je bil - znebiti se otrok, da bo mir, potem pa lepo v miru doma predihavati popadke, ko bo pa ura okoli 11,12 pa bova šla v porodnišnico...Imela sem namen priti v porodnišnico čim kasneje, da se izognem ( za mene) nepotrebnem klistirju in britju in tistih birokratskih vprašanj, ki me tako živcirajo ( pa saj vam vse piše v materinski knjigi )...Ampak..Eno je načrt, drugo pa realnost. Ob 10 sem z zadnjimi močmi nataknila hlače, majco in japonke in komaj prišla do avta...Potem pa - žur Bolelo je že full, popadki na par minutk, med popadki sem pa samo razmišljla, če se otrok rodi ga lepo vzemi, zavij v brisačo in ga daj na trebuh...Da ga ne bo zeblo...Potem pa spet popadek...Pa spet in spet...Mož me je spraševal kako boli, pa sem mu rekla da je to šele stopnja 3 od 10 Si je mislil da itak umiram...Nisem umirala, ampak rojevala. Nekje pri tabli Celje- naj povem da imam do porodnišnice cca 20 min vožnje-  me zagrabi prvi tisti res veliki, boleči popadek ( za 10) in čutim da ne bom mogla več držat, sem pač potisnila. Že takrat sem med nogami začutila takšno kepo, pomislim, joj glavica..Povem možu, on reče, ne, ne, ni, ni...Še malo pa bova tam. Ampak ni šlo, od rojstva našega Otona so naju ločili le še 3 popadki, od tega je bil eden pred vratarnico ( ubogi vratar, je baje tako hitel vrata odpirat, hm, kaj pa hoče drugega, ko sem jaz kar tam vlekla dol hlače ) in takrat sem že full čutila glavico...No, v tistem prideva pred vrata porodnišnice, itak, zunaj full ljudi, mož leti v porodno naj pridejo pome in pride ena tipica z vozičko in želi, da se prestavim nanj Bolj ko ji jaz govorim, da je glavica zunaj in da bom rodila takoj, bolj me ona želi prestavit na voziček...Itak da ni šlo, leti sestra nazaj gor po še več sester in dokler so one prišle nazaj je bilo vsega konec...Jaz sem se samo zadrla možu, M prihaja, on je rekel, ne, ne, ni še, se obrnil in potegnil otroka ven...In to je bilo to Vsa bolečina je naenkrat popustila,baje so začeli ljudje full ploskati, jaz sem se počutila full močno, mož je držal pravkar rojenega otroka, ki je ravno zajokla...Konec dober. vse dobro. Sreča v sreči ,je komentirala moja cimra iz porodnišnice Potem so prišle ven sestre, hm, so imele kaj videt Letele so nazaj gor po babico, da oskrbi popkovino, nato so me naložili na voz in v porodno sobo. Doktor Veber je komentiral, no, lepo, nimamo nič dela ste že vse naredili sami Mož je bil itak glavna atrakcija, sestre in babice niso mogle verjet kako junaško se je držal...On pa je rekel samo, kaj sem pa mogel..Ali pomagat al pa zbežat No, če bi zbežal bi jih že slišal od mene Na koncu se je celo spomnil in prinesel v porodno sobo komplet za odvzem matičnih celic, jaz sem v vsej evforiji na to čisto pozabila...In celo to nam je uspelo narediti, res, uspešen porod ni kaj
Sem imela s seboj tudi porodni načrt, ki se je v CELOTI uresničil - čimbolj naraven porod, no, edino da želim roditi v avtu, tega pa na njem ni bilo

Če sedaj strnem vse za nazaj je bil porod super, najboljši do sedaj. V avtu sem se naštimala tako kot sem želela sama, pač glede na razpoložljivi prostor(noge na armaturko ), cel čas sem sedela, nihče mi ni mahal pred očmi s tisto iglo, da mi bo prepiknil mehur ( voda mi sploh ni odtekla, ampak je počasi odtekala med porodom), nihče mi ni stalno govoril kako se naj obrnem, itd,itd...Skratka, mož je vozil, jaz pa rojevala V miru in pod škrabljanjem dežnih kapljic...

//////////////////////////////

Tole pa je zgodba  Bravo Skuštrana za pogum in da se je vse izteklo tako, kot se mora  Kapo dol, res

uuuu, tole pa je zgodba za vnuke  Bravo, res Vsa čast!

Bemtica, si sploh ne predstavljam...boljš da mojmu ne dam tega za prebrat...uglavnem, takoj ko se začne šibam u porodnišnico.

Si kr predstavljam tistga k je avto pucal




_____________________________

you're so funny, you're so fine, you're so perfect, you're so mine...
-------------------------------

Dobro jutro,

altaja no kar potrudi se za danes da se vidimo.

veselka ful lepe cotke. kako to da so tvoje slike tok majhne? jaz sem moje dala na net (shrani.si) in potem sem na forum. kje si kupila te kompletke pa hlačke? pa včeraj sem ti poslala ZS.

Rubin, držim pesti vsak dan in vsak dan se spomnim na vas
ja.lo09 jaz še zmeraj čutim vsake toliko kot utripanje. ne vem pa v katerem tednu si.
bety11, sem včeraj prebrala zgodbo-rojevanje v avtomobilu, mislim pestro . sem mojemu takoj povedala in potem lih nekam greva pa sem se jaz vsedla za volan pa pravi da bo on vozil.pa sem se kar čez sedež presedla in pravi: a vadiš kako boš rodila


_____________________________

Žan
4.10.2009:50 cm, 3050 g
6.11.2009:55 cm, 4320 g (1 mesec)
30.11.2009:58 cm,5080 g (2 mesec)
11.1.2010:63,5 cm,6140 g(3 mesec)

dobro jutro...

Joj koliko stvari imate nekatere že nakupljenih... Pri nas se tudi posteljica počasi polni s cunjicami in podobnimi zadevami...  Midva imava tudi po večini vse od bebe jou k so tak luštne stvari...


Rubin. mislim nate in na tvoji princeski

tista zgodba o porodu v avtu bo pa zanimiva za otroke in potem kasneje za vnučke

Popravek: Skuštrana je imela rok junija 2009. ...Možgančki

Rubin...Nikakor ne najdem njene porodne zgodbe...  Prav zanima me, kako se je vse odvijalo....Verjamem, da je zdaj najhujše in je vprašanje, kaj še vse bo....Ni konec skrbi...
Zato vam vsem ponavljam, ....vse tisto, kar sem vam že večkrat napisala.....

Ja.lo.09....hmmm...Jaz bi šla takoj na pregled v bolnico....Držim pesti, da ni nič hudega....

Rutar...Ali je to na Rudniku? Kje ste dobile cenejše pajacke? Pa avtosedež, stolček in voziček?

Jaz imam do konca še polne 3 mesece in večinoma si pišem na papir, kaj moram še dokončati.

Koliko pa dobiš denarja namesto paketa od CSD-ja?

Moram vam še enkrat povedati, da me nosečniški pas rešuje....Zakon je!!! ...Celo v gozd po jagode sem se odpravila....

Dež...Žal mi je, ker ponekod poplavlja in je toča....Samo pri nas komaj da kaj zmoči...In si odahnem, da mi ni treba nič zalivati....Kaki mi je odvrgel čisto vse plodove letos, tako je suho.

LP

Danes sem začela z 28 tedenom, saj sem že čisto nora. Malo prej se mi je že zdelo da se je nekaj premaknilo, pa ne vem če se je zato ker jaz to tako čakam ali se je zares. Moj G dela danes popoldan, bom vseeno šla tja.
Mogoče pa se bo zdaj zbudil in začel zopet veselo migat in brcat.

Aja, super zgodbica, ko sem jaz šla prvič rodit ( ponoči), so ravno popravljali železniško progo in je bila cesta zaprta. Moj je skočil iz avta in jim razlagal da gremo rodit in da mora prit mimo. Pa si videl moške kako znajo poprijet za delo in kako so hiteli in umikali zaporo, da sva prišla mimo. Potem so stali kot v sprevodu in nama mahali

Betty11 tole je zgodba od Rubin - napisala jo je pa pri vprašanja o dvojčkih

Najprej seveda iskrena hvala za vse vzpodbudne misli in želje, so mi v veliko pomoč v teh težkih časih.

Moja zgodba pa je takšna: v petek se mi je očitno odluščil čep, nato so so se kar hitro začeli popadki in smo šli v bolnico. Tam so me priklopili na ctg, popadki so se stopnjevali. Dr. je naredila uz, kjer je ugotovil, da je Zoja v stiski in da ima zelo slab utrip. Še vedno pa sem bila popolnoma zaprta. Dali so mi na izbiro ali takoj cr ali mi dajo injekcije proti popadkom in injekcijo za pljučka. Izbrala sem slednje, pod pogojem, da me spremljajo na ctg-ju in da je stalno z menoj ena od babic. Zoji se je utrip popravil. Vendar so se popadki samo stopnjevali, v roku 15 min. sem bila odprta že za tri cm. Ob popadkih je Zoji utrip padel pod 80, zato so se odločili za urgentni cr. Novice drugo jutro so bile kolikor tolikor vzpodbudne, Zoja je celo sama zadihala in sta bili stabilni. Potem pa so se začele težave. Obema so počila pljučka, Gaja ni odvajala vode in se ji je nabirala v telesu, obe sta v ponedeljek imeli možganske krvavitve. Vendar je v torek šlo na bolje. Zoji so se pljučka takoj popravila, krvavitve so se resorbirale, dočim pa se Gaja še vedno bori za življenje. Ledvičke so ji sicer začele delat (seveda vse s pomočjo aparatov in zdravil), krvavitve se pa ne resorbirajo in tudi s prebavo ima težave. Zoja že prebavi 2 ml mojega mleka.

Seveda, se je pojavilo vprašanje zakaj, je prišlo do tega. Ampak nihče ne ve. Dr. mi je dejal, da je pri dvojčkih, sploh enojajčnih pogost pojav, da se porod začne prezgodaj, pri meni pa je možen razlog tudi ta, da je bila Zoja v stiski.

Kakšni so občutki na intenzivni in v P, ko imajo vse mame pri sebi otroke ti pa ne, se ne da opisat. Meni je bilo grozljivo. Zato sem želela čimmprej domov v objem svojih dveh srčkov. Mala miss me je zelo pogrešala, seveda tudi jaz njo in je bila presrečna, da pride mami domov. En dan prej sta se z možem pogovarjala, da pridem, pa ga vpraša, ja kaj pa dojenčici, a njih bom pa kar tam pustila? Da bosta brez mame? Čisto sami, bosta žalostni in bosta jokali. Nato je začela neutolažljivo jokat. Sva ji potem vse razložila. Ubošček mali, kako je skrbi. Ker sta na intenzivni, ne more k njima in to povzroča dodatni stres, ker ju ne more videt in pobožat.

Jaz hodim 2x na dan k njima, ju božam, se pogovarjam, jima pripovedujem, koliko ljudi stiska pesti za njiju in da sem ponosna, da sta me izbrali za mamico. Obe se odzivata na moj glas in dotike, Zoja je zelo živahna, brca, miga z rokicami, dviguje ritko, tudi Gaja se trudi.

Jaz resnično upam, da nam bo uspelo in bosta šli septembra obe domov.

Vam drage moje pa želim, da ne boste nikoli izkusile tega, kar doživljam sedaj jaz, ker ni hujšega kot biti mama, brez otrok ob sebi ter, da bodo otročički čim dlje na toplem pri vas.

Še enkrat hvala vsem, ki  mislite na nas v teh težkih trenutkih.

tale zgodba o skuštrani in njenem otonu je pa res zelo zanimiva...prava atrakcija to se bo še dolgo govorilo.

ja.lo09 probaj naredit enih par počepov, če pa še vedno ne bo nič, pa raje pojdi kar h G. sej zato pa so tam, da nam pomagajo, svetujejo in nas pomirijo.

veselka šele sedaj vidm da bosta najini bebici spali v istih posteljah  Midva imava tudi tako 

Jutro !

Jst mam sam eno vprašanje?

Po celem trebuhu so se mi spustili neki fleki,ki full srbijo a ve katera kaj naj bi to bilo?