Amoss vsa čast. Meni bi se od strahu scufalo. Bi verjetno kar prvo noč spokala pa ušla z otroci vred.

Enako..tudi jaz bi spokala, če me ne bi prej kap zadela.

a dej nehi no, ko si rekla z roko skozi lase, sm kr občutek imela, da me neki/nekdo za ramo drži  , dobr da sm zdele to brala, jst pa včeri sredi noči pred bajto skoraj v temi, čisto sama neki od piknika pospravlala, ...

o šit, torej se lahko tudi naš duh spremeni v hudobnega, čeprav je zdaj čisto prijazen in to?


---- mi je pa teta razlagala, da pa njo ponoči tu in tam neka lebdeča svetloba duši in jo tišči ob posteljo, da komaj diha. To se ji zgodi nekajkrat letno, na začetku je bila panična, zdaj pa se samo koncentira, da čimprej z roko najde stikalo od luči in potem , ko prižge nočno lučko to mine  . Baje bi naj bila to duša, ki odhaja in se želi nekak vrnit al nekaj takega. V to se ne spoznam, tako da mogoče sem totalno mimo brcnila.
Smo pa nekateri bolj dovzetni kot drugi

Ej, to se pa meni zelo podobno dogaja - ne kot da bi me hotela zadušiti lebdeča svetloba, ampak se mi sanja, da me objema kdo od ljubljenih oseb in ta stisk oz. objem je tako močan, da me duši mi jemlje sapo in moč. In to dobesedno. Dokler nisem imela zdajšnjega partnerja sem mislila, da je ta stisk, ta bolečina samo plod doživljanja sanj. Parkrat me je zbudil, ker se je ustrašil, da se dušim in tudi sicer sem bila potem še dolgo prepirčana, da sem verjetno dobila napad astme in da je ta napad sprožil sanje...No, napadov astme nimam zdaj že nekaj let več ne. Sanje pa ostajajo.  Na srečo se v tem kritičnem momentu sanj "spomnem" da se moram nujno zbuditi. Do zdaj sem se še vedno. Ampak še vedno skušam sanje povezati z kakšno bolj oprijemljivo teorijo

...ali pa nemara res kdo hoče vztopiti v moje telo


No, ene parkrat se mi je pa sanjalo, da je nekdo od sicer poznanih ljudi v našem kraju, s katerimi nisem neposredno povezana, naredil samomor. Pa pri prvih dveh primerih nisem dajala tem sanjam nekega pretiranega pomena, ampak ko je novica o smrti (samomoru) prišla do mene, sem si rekla tisto: "saj sem vedela, da bo nekdo umrl"...

...pred leti ko so bile predsedniške volitve in je zmagal dr. J. Drnovšek se mi je sanjalo, da bo umrl (kar naj bi po sanjskih bukvicah mu prineslo še dolgo življenja). No, pol sem ga pa gledala naslednji dan po TV-ju...ma mi je bil videt že takrat čudne barve in čudnega izraza. In sem mojemu, ne da bi kaj posebej pomislila, rekla: Tale pa ne bo zdržal do konca mandata....
No, in tudi te sanje (in drnovškov izgled) sem povezovala z mojim očimom, ki je umrl za rakom. Nekako sta imela enak pogled, izraz na obrazu, upadla lica...mogoče sta si bila celo malo podobna...

Ah...čudna naključja, ki jih ne bomo nikoli razumeli


_____________________________

Nihče vam ne more dati več, kot vam jaz lahko obljubim.

Amoss jaz bi vsaj po 1 tednu vse spokala in šla... , kaj ste mogel dati za sabo..res grozno.
Pa ploha , al povsod pa tudi verjetno niso ,,
drugače pa naj bi se vedno nahajali tam kjer se je nekaj slabega zgodilo...umori... tudi ropi samo..
drugače pa , ko sem se z tem ukvarjala...no malo , sem izvedela tudi to , da duhovi če se pojavijo sami..., hočejo človeku nekaj povedati, pravijo da ga moraš takrat samo poslušati.....brez strahu..verjetno Amoss so ti duhovi verjetno na začetku hoteli povedati da so tam grobišča...kaj so mogoče izginili potem ko so grobišča že pospravili, čisto tako me zanima , imam rada paranormalno .., ker mogoče so pa zato postajali čedalje močnejši..ker jim že na začetku niste prisluhnili in so hoteli biti močnejši...,
lp

ja sj vem, sam tolk notr padm v to

joj ta je pa huda....da imaš take težave doma. Jaz na srečo zaenkrat srečujem samo taprijazne duhce...res pa je, da jih kaj hitro iz hiše spravim...Imam prijatelja, ki se s tem ukvarja.
Zgodilo pa se mi je že, da sta bila pri meni brat pa sestra, ki sta tragično umrla (oba)...sicer ne skupaj, vendar z kar nekaj let presledka. Punca je kar nekaj let bluzila nekaj hiš proč od mene. Družina, ki je tam živela, ni vedela več kaj naj naredi. Sploh pa je niso poznali. Njena podoba se jim je risala po steni. No na koncu se je ta gospa (ki je vse to doživljala) odločila, da zadevo razišče in šla na izolsko pokopališče...no in tam našla njen grob (prepoznala po sliki). Pri njej se je pa pojavljala, ker ta gospa živi blizu cerkve, kamor je ta punca zelo pogosto zahajala (kot skavtinja). Ko pa je umrl še njen brat, sta se preselila k meni. Bilo je kar zabavno...Non stop sta se lovila po hiši...igrivo...to pa sem opazila en dan v kleti, kjer je minimalno okno, pa še oblačno je bilo tisti dan: dve lučki sta se lovili gor in dol....potem je pa moj tudi rekel, da se nekja dogaja, ker jetudi on ti dve lučki opazil par nadstropij višje...po nekaj dnevih, sem se odločila, da je čas, da se odpravita...pa sem šla na pokopališče in na svojo intuicijo izbrala ritual, ki ju bo peljal tam kamor spadata...svečke pa sol


_____________________________

Zaljubljena sem v tri fante...

enkrat je dala bivša prijateljica predlog, ko sva bili na morju ene 14 let nazaj, da bi, preden greva v diskača, klicale mal duhce. nisem bila ravno zato, pa čeprav me je mal firbec matral. vendar sem se proti večeru usračkala in sem rekla, da se ne grem, ker hočem priti nazaj taka kot grem tja. pa nisva potem. ni se za igrat s temi duhci, če se ne znaš.

je pa ena kolegica, ki je dostikrat klicala duhce, ponavadi z enimi parimi ljudmi takrat zadnjič klicala in ji je en duhec svetoval, naj nikdar več ne kliče duhcev, ker se ji lahko kaj pripeti.

na reality zone imajo dostikrat te oddaje. ljudje pripovedujejo, kako ti duhci živijo z njimi. eni so žleht in so ostal na zemlji, ker se jim je takrat zgodila krivica, potem pa ropotajo okrog.

ne vem pa, ali je to samo vic ali drži, ko je šla ženska ob polnoči na grob k svojemu možu in je mislila, da jo je en pocukal za kiklo. je mela tako dolgo. pa jo je od šoka zadela kap. v bistvu si je pa samo na kiklo stopila. tko da preverite, kot je storila rija. he he.

_____________________________

Nihče vam ne more dati več, kot vam jaz lahko obljubim.

samo a ni tako, da če si te duh izbere, tudi selitev ne pomaga, ker on gre avtomatsko s tabo? No, razen če je v tisti hiši/stanovanju že prej bil, pol verjetno ostane tam ne?

Drugače pa ja, v bližini naše hiše so povojna grobišča, ki še niso raziskana, mogoče je bolje da tako tudi ostane, da jih ne razjezimo še bolj? Mi je pa vedno ful neprijetno tam hodit, ko grem recimo po gobe ali po borovnice v gozd. Brrr

Meni je bilo včeraj zvečer malo nelagodno, ker sem brala tole temo, mi ni bilo glih vseeno se zvečer ulešt v posteljo, misli so pa bile pri duhu od nosečnice. Groza me je bilo zaspat. Potem me je danes zjutraj moj zbudil in mi rekel, zakaj sem luč pustila v kuhinji, seveda se ne spomnim, potem pa so bile spet misli pri duhih. Saj sigurno sem sama pozabila ugasnit luč, psiha dela svoje, ko enkrat kaj takega berem.

Pri meni je bilo enako. Potem sem se pa, kot zakleto, zbudila ob 2h, ker me je na wc tiščalo, in sem razmišlajla o "uri duhov" (med 1h in 3h), o kateri je ena včeraj pisala. Priznam, da sem bila malo posrana in mi je bilo žal, da sem brala temo. Samo kaj, ko me te stvari ful zanimajo in verjamem v njih.

_____________________________

Živa - 22. 11. 2006
Tilen - 17. 10. 2009

Eh, drek. Pa sem vedla, da ne smem brat, še tk skrbno sem se je izogibala dva dni, danes pa firbec  !!!!  pa jst sem že zdej cela posrana, kaj bo šele zvečer!
Jaz sem drugače prpa za posrat, nikoli ampak res nikoli ne zaspim v temi, če sem sama.


_____________________________

Živi vsak dan, kot da je zadnji. Enkrat boš imel prav!

pa česa vas je strah? Jaz ga imam doma, pa se ga ne bojim, samo en tak spuki občutek dobim, ko me heca!

Sem se pa včeraj zvečer smejala sama sebi,... pospravljala sem kuhinjo, se obrnem in v tistem sem nehote premaknila en lonec. No kar naenkrat se je ugasnila luč. Na kaj sem najprej pomislila?  No, ko sem premaknila lonec(nehote) , je ta udaril ob stikalo in luč se je pač ugasnila.

jst bi počakala, da bi bla ura 3 preč , sigurno ne bi šla na wc, ni šans, že prej ko tega nism vedla, sem vedno nazaj gledala, če je kdo za mano in sem tekla v sobo, še dobro, ko sem bila noseča, nisem imela teh problem, ker ponoči nism hodila na wc,....

Tudi mene je bilo vedno strah, če sem sama z malim v hiši, takrat si vedno pustim na hodniku luč, in če se zbudim in če vidim, da luč ne gori več, je moj doma in jaz brezskrbi nazaj zaspim.

Mene je tudi ponoči tiščalo na WC, pa nisem šla, sem potem ko sem se vstala šla in je bilo kar olajšanje. Drugače pa je zanimivo brat te debate, samo kaj ko pa potem ponoči nimamo mira, jaz sem preden sem zaspala kar gledala okrog postelje, če je kdo za mano, ali če me kdo gleda, saj če bi videla kakega duha, ki ga poznam, bi bilo verjetno lažje, kot pa kakega neznanega. Sem bila pa skoz z mislimi pri tisti nosečnosti, pa sem si mislila, zakaj je morala bit na teznem, zakaj ne kje v lj,... samo ne na našem koncu. Bumbar jaz

Muška kaj svojega duha ti poznaš, ali je neznanec, saj tvoj je res dober in ti pomaga, samo vseeno je strašljivo.

Če bi tole mojmu povedala, bi se mi kar fajn smejal.

Pri dušah je tak da odvisno na kaj so vezane če so na hišo če se jim je v okolici kaj zgodilo se držijo lokacije, če pa je vezan na osebo kot je bila ta ženska na nas, potem ne pomaga da greš ker gre s tabo, smo šli za nekaj dni k moji mami in je tam škampala ampak ful jezno razbijala in ata je skoraj termometer dobil v glavo, tako da smo spakirali nazaj domov, ker je bila preveč jezna, da smo šli.Tako da selitev ni bila rešitev, verjemite da smo probali vse a ni pomagalo, potem sem že jaz dobila preganjavico, ko sem šla od doma se mi je mešalo, da mi bo živali pobila od jeze ipd. tako da na koncu sem bila še samo doma niti na sprehod nisem šla.Sem pa imela to srečo da je jaz osebno nisem nikoli videla samo čutila sem jo videla pa ne ker če bi jo videla takšno kot jo je nečakinja opisala bi me pa verjetno res odpeljali na psihiatrični oddelek, to pa ne vem če bi prenesla, je že dovolj ko te ponoči zbudi in te vleče za lase, svakinjo je vlekla za majico tako da ji jo je strgala, se je pa pretežno spravljala na ženski del naše družine, brata je edino pobožala in ga zaklenila iz hiše,...
Kar pa se najdbe grobišč tiče je bil že nekje mesec dni po čiščenju mir preden so odkrili povojne grobove in baje sem slišala od teh izganjalcev da je ogromno ljudi na teznem ki imajo takšne težave pač še vedno je to tabu tema zato se o tem ne govori,...

_____________________________

http://photos-f.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-ash2/hs180.ash2/44293_1531376651554_1448894192_1366808_2554479_s.jpg

Amoss bogi ste bili, kako si lahko sploh zdržala, kako pa jo je tvoja mala tako sprejela, da jo je klicala mami, se je ni nič bala ali kaj. Če bi naš mali kaj videl, bi se mu po moje zmešalo, ker se spomnim ko je šel moj na novoletno zabavo službeno, pa je okoli 10tih zvečer na cesti stal en avto, kakih 50m stran od naše hiše, pa naj povem, da smo doma skoraj na samem, najprej od nas je samo še ena hiša, pa cesta je makadamasta, pa nikjer nobene osvetljave, pa me je skoraj kap, ko sem videla, da stoji avto in ima prižgane luči, potem me je zgleda tisti v avtu videl in se odpeljal, ko je mali videl da me je ratalo strah, je bilo še njega tako strah, pa je samo občutil moj strah. Poj sem pa mojga klicala in mu povedala, on pa meni ah nič ni, mogoče je bil kaki kolega in mi našteje enega, ki se drogira. Samo sem bila prepričana, da ni šel k sosedom, ker so sosedi full dlje doma, tisti avto se je pa peljal in se tam ostavil obrnil in mi svetil v kuhinjo. Takrat sem se še v spalnico z malim zaklenila, pa luči pustila po celem prižgane.

Tole z duhi more bit pa še bolj grozljivo. Amoss kako ste lahko sploh to prenašali, meni bi se sigurno sfuzlalo.

Muška kaj pa vaš duhec pa je prijazen, ane

Ne poznam ga. Nikoli ga nisem videla, tako da res ne vem kdo je.  Sva se pa z mamo pogovarjali, da bi lahko bil moj pokojno dedek, ki se je ponesrečil par m stran od doma.  V bistvu si prav želim, da bi bil on.


Sem se pa še nečesa spomnila. Mami je umrl stric in je šla na pogreb - v njen rojstni kraj. No ful je deževalo in ko je tam na pogrebu pogledala okoli sebe, je na stopnicah pokopališča tako oddaljenega od vseh ostalih videla stat moškega v dežju, brez dežnika. Rekla je, da je bil videt tako zgubljen, kot da ne sodi tja in da jo je gledal. Ona je v njem takoj spoznala svojega pokojnega očeta - mojega dedka. Rekla je, da ga je gledala, on pa njo. Nato je kar nankrat izginil. Pokopališče je na odprtem, tako da tudi če bi odkorakal stran, bi ga videla vsaj v daljavi.
Povedala je svoji mami (moji babici), da ga je videla in ta ji je čisto mirno odgovorila, seveda je bil on. Prišel je na pogreb, ker ga je imel zelo rad, ker sta bila blazno povezana. Prišel je po njega.

Videla ga je samo mama in se nato razjokala, ker je bil točno tak, kot ga je imela v spominu, še tisto jakno je imel oblečeno, ki jo je imel najraje.
Pokopan pa ni na tistem pokopališču, ampak drugje - v našem kraju.

Baje da okoli nas tavajo duše, ki so se zgubile, oziroma, ne najdejo svojega miru, ali da imajo kaj nerazčisteno z preteklostjo.
Mene je vedno strah, če kateri znananec umre, ali če kateri v našem kraju umre. Tisti večer potem samo premišljujem o njem, in gledam okoli, če se mi bo slučajno prikazal kje.  Sem pa res en velik bumbar

Muška tole pa meni ni bilo grozljivo, ker če bi jaz svojega očeta takole videla, če bi umrl, bi bila vesela. Saj je res tako nekako, tistih bližnjiv sorodnikov, ki so umrli, se ponavadi ne bojimo, tistih se bojimo, ki vemo kaj so zmožni narest, kajti tvoj bližnji ti ne bo nič naredil.

Male nič ni bilo strah saj je bila "zgleda" prijazna do nje je pa res da je ona bila že v hiši ko se je mala rodila, tako da je rasla z njo skupaj ne vem je vse ful čudno skupaj, še dosti stvari si ne znam razložit, v glavnem mala je gledala na balkon in se ful nasmejala in mi kazala s prstom mamica  na nekoga na balkonu,...Nečakinjo pa je bilo strah čeprav ni bila grda do nje ampak ona je bila večja in je razumela da to kar vidi ni človek in ni nekaj naravnega, moja mala pa ni, nje je bilo to nekaj normalnega,...

_____________________________

http://photos-f.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-ash2/hs180.ash2/44293_1531376651554_1448894192_1366808_2554479_s.jpg

rija, mi imamo tudi duhca... samo da ta ne dvoguje rolet, ampak ropota. trka, škreblja, pred nekaj časa je imel očitno eno idejo in je sredi noči oponašal kapljanje vode... in ne, ne hecam se. ampak večinoma samo škreblja in trka, v dveh prostorih. imava ga že ves čas, kar sva se preselila (pol leta) in večinoma je samo na hodniku, včasih v kuhinji... v spalnici pa nikoli ne dela hrupa. samo včasih se zbudim z občutkom, da je prišel mal pogledat, kaj delamo

jaz sem se spravila stanovanje malo energetsko čistit, ampak vidim, da je duhec res rad tukaj. od takrat se sploh ne zmenim zanj. če je posebno glasen (recimo ponoči, ali ko je vse tiho), mu kar na glas rečem, da tako hrupen pa ni treba bit, da ga imamo itak radi. s fantom ga štejeva kar za člana družine. kaj pa vem, nimam občutka, da bi hotel kaj hudega... pa mu včasih zvečer še rečem, da ga imamo radi, in v mislih celo stanovanje odenem v rožnato, in potem vsi lepo spimo. ker se tudi živali ne vznemirjajo, mi je ok. samo enim obiskom je bilo nekoč neprijetno, ko sva povedala in sta slišala škrebljanje... potem sta hitro odšla
samo včasih, ko sem čisto sama, pa mi gre na jetra, če preveč ropota ponoči... takrat ga skušam pomirit, pa še mal več rožnate ljubezni okol pošiljam sicer pa je tukaj preko celega dneva.

edino, kar se mi zdi hecno, je, da sva šla zadnjič s fantom na izlet, in ko sva razvila fotografije (film), sva na eni opazila en obraz, čeprav tam ni bilo nikogar, fantu pa tudi ni jasno, kaj je na fotografiji, na kateri bi morala biti le nekaj tabla. mogoče je pa pač naš član družine šel z nama na izlet, pa sploh nisva vedela.

... ah, pa sem potem prebrala, da nimaš duhca. pa nič vidim pa, da imate izkušnje s tem tudi drugi

_____________________________

Svet je takšen, kakršnega vidiš. In vidiš ga tako, kot ga želiš videti.