Zivjo punce,

moj 6 tednov stari fantek skoraj vsako noc spi pri nama. Ce prvo polovico noci prespi v svoji posteljici, je to velik uspeh :bravo: Ocitno mu njegova posteljica ne ustreza in razen, ce ga v njo polozim v najglobjem spanju, se takoj zbudi in zacne prav hudo jokati.
Mene to niti ne moti toliko, saj imam rada da je blizu pri meni, tudi na opazke vseh drugih, da ga bom razvadila, sem se ze navadila. In potem vceraj zvecer grem na RR na forum o uspavanju in najdem debato o spanju v postelji starsev. Vecina je pisala, da tudi otrok postrebuje svoj mir in da je to najvecja napaka ki jo delamo starsi, da ne damo otroka v njegovo posteljico. No, po tem sem se pocutila kot res slaba mama. Kaj je to res tako slabo?
Ja, kaj pa naj naredim, ce v svoji posteljici joka.

Hvala za vasa mnenja!
Naja

Naja jaz pravim, kakor kateremu paše! Naš sicer spi v svoji postli, ker drugače noben nč ne spi, ampak če tebi ustreza pa naj spi pri vama! Je pa res, kakor ga navadiš-mi smo imeli na začetku nekaj dni žurke, ker je na začetku 2-3 dni pri nama spal, pa sem ugotovila, da se tako nikoli ne bom naspala in sem ga dala v svojo postlo spat-najprej mu ni bilo ravno všeč, je protestiral, ampak sedaj se je navadil in ni nobenih problemov!
Kakor vam najbolj ustreza!
Lp, Eva in Luka

Eva, kako si ga navadila?

Jaz bi tudi raje videla, ce bi spal v svoji posteljici, ze zaradi tega, da lahko spim brez strahu, da ga pomendram, ampak ce ne gre?

Ko ga odlozim v svojo posteljico, se zbudi in zacne jokati. Jaz ga dvignem. Naj ga pustim in ga poskusam pomiriti brez dvigovanje?

N.

Jaz sem naredila tako, da sem njegovo postlco dala zraven najine(da se mi ni bilo treba ustajat), in ko se je jokal, ga nisem dvignila sem ga pa božala, mu pela...tako da se je nekako pomiru! Včasih sem zaspala kar tako, da sem roko imela v njegovi postli, pa sem jo čez čas dala stran in mali se je takoj zbudu! No ampak potem se je počasi navadil, da me ni skoz ob njem!
Ja pa imamo tut dudo in se je z njo malo pomiril-zdej lahko zaspi brez mene, brez dudike pa ne:zmeden2: !
Lp, Eva in Luka

Moj tud spi zraven mene, pa sem svojemu sinu najboljsa mam na svetu, er druge enostavno ni. Delaj po svojem obcutku in se ne brigaj za govorice okolice.

Tudi moj je po prihodu iz bolnišnice, pa do drugega meseca spal pri meni. Z dojenjem na dve uri mi niti na kraj pameti ni padlo, da bi ga na vsake dve uri ponoči jemala ven in dajala nazaj, še posebno, ker sem tudi jaz prišla iz porodnišnice v bolj slaben stanju(šivi). Potem sem ga pa dala v svojo in je kar spal, brez problemov. mislim, da ga tako majhnega še ne moreš razvadit, to se lakho zgodi, kot sem prebrala, po šestem mesecu.

Pa ne sekiraj se kaj pravijo drugi...

Če mene vprašaš, še prehitro si ga dala v svojo posteljico... Sicer pa vedno delaj tako kot paše tvojemu otroku, ne oziraj se na druge.
Naš je skoraj dva meseca celo noč prespal pri meni, potem je nekaj tednov prespal polovico noči v posteljici zraven polovico pa pri meni, potem pa že sam v svoji sobi.
Prva dva meseca je jokal, če sem ga pustila samega samo nekaj trenutkov. Logično, da je bil na meni kot klop - noč in dan, neglede na to, kaj so drugi rekli ali mislili. Jaz vem, da je bilo tako najboljše.
Potem pa sem nekega dne opazila, da pri meni ne spi več tako trdno kot v svoji posteljici. Od takrat dalje smo posteljico prenesli v njegovo sobico in že od cca. 3,5 meseca dalje prespi sam celo noč.
Vsaka stvar rabi svoj čas.

Moja mala je spala pri meni do nekje drugega meseca...Potem pa se je preselila v svojo posteljico, čeprav bi jaz še vedno rada da spi poleg mene. Pa imamo premajhno postlo za nas troje..Šit, a ne? Torej . če tebi paše naj se kar carta pri tebi...Pa veliko cartanja vam želim.

Zaradi tega pa res nisi slaba mama, prej zelo pozorna. Moja sicer že od začetka spi v svoji postelji, od 2. meseca pa celo v svoji sobi. Zadeva je edino taka, da imaš ti zaradi tega manj intime, pa mogoče da zaradi tega slabše spiš, ker imaš najbrž v podzavesti, da otroka ne bi poležala. Ker mene bi bilo tega najbolj strah. Sploh pa si ne misli da si slaba mama, ker to sploh ni res.

Naš je pri nama spal samo prvi teden, ko sva prišla iz porodnišnice, pa smo ugotovili, da se tako nismo dovolj počinili. Od takrat spi v svoji posteljici in drugje sploh ne želi zaspati, tisto je njegov kotiček in vidim, da se tam dobro počuti. Sicer pa ravnaj po svojem občutku, kajti vsak otrok ima drugačne potrebe. srečno!

Kakšne velike težave neki?:zmeden:bojo prišle?
Kaj strašite,če pa ni nič res.Vsaka vzagaja po svoji presoji,otrok se prilagodi družini v kateri živi ne pa kako drugi rečejo in strašijo.
Moji so vsi trije z nama spali do dveh let potem pa vsak svojo posteljo.Nobenih težav,vsi so normalno gor zrasli in jim na čelu ne piše in nikjer se ne pozna,da so spali v postelji staršev.
Dejte no nehat vsiljevat svoja mnenja z nekimi grožnjami,pa obkladanjem mamic,da so vse tiste,katerih otroci spijo z njim slabe in ne vem še kaj.
ŽENSKE DELAJTE TAKO KOT VAM PAŠE,PRILAGODITE SE SITUACIJAM TAKO DA BO ZA VAS IN ZA OTROKA NAJBOLJŠE.

Neva6 je CARICA!!!!!:bravo: :bravo: :bravo:
Potem pa si ves zmeden in nesamozavesten, ko ti pravijo, da boš otroka tako razvadil. Vsak zase najbolje ve... Mi smo bili 3 otroci, pa smo se do srednje šole kregali, kdo bo spal pri mami, ko je šel oči v nočno. Mama pravi, da je bila potem, ko nismo več hoteli spati ob njej, čisto motna nekaj mesecev, smo ji pač manjkali.
nekateri pač nimamo možnosti, da bi spali otroci v svoji sobi, pa toliko trdega srca, da bi jih pustili jokati do onemoglosti, ali pa nam tega ne dovolijo sosedi...
Bo že.

Baje imajo eni otroci zelo razvit instinkt(radar)in dobro vedo kdaj mame ni zraven. Očitno je tvoj :duda: eden izmed tistih:(:((

Jaz pa mislim, da 6 tednov staro štručko ne moreš kar "dati v svojo posteljo in vztrajat", če ti ona pravi, da se tam (še) ne počuti v redu. Seveda v svojem jeziku - edinem, ki ga zna. Dojenček bi si najprej rad ustvaril občutek varnosti - in kje si ga bo drugje, kot ob svoji ljubi mamici, pa naj bo podnevi ali ponoči. Daj mu to varnost, imej ga ob sebi, poslušaj ga in poslušaj svoje srce, nikogar drugega. Pa bo tudi kmalu prišel čas, ko ti bo pokazal, kako varno se počuti in bo z veseljem zaspančkal v svoji posteljici. Eni so na to pripravljeni prej, drugi kasneje. Moj ima od drugega meseca zelo rad svojo posteljico, kjer zna zdaj že sam zaspati (postopoma smo ga navajali nanjo), prva dva meseca pa je bil z nama. Nam je tako pasalo (tudi zaradi vzostavljanja dojenja), zdaj pa nam paše drugače.

Poljubček v vašo skupno posteljo!

Mi spimo skupaj, včasih, ko sta bolni, vsi 4je, no ja, jaz se potem preselim.
Nam to paše, radi smo skupaj, otrok spi dobro.
Stvar odločitve, tudi sama se z otroštva spomnim, da sem spala pri stari mami, mož tudi.

Hajdi, nocem ga dati stran od sebe, dokler sam ne bo hotel Je takoooooooo lepo stiskat . Aja, kaj ima lahko za posledice? Travme iz otrostva??? Morda, ce ga starsi pijejo in tepejo otroke, ce pa ga ljubece sprejmenjo v svojo posteljo, pa zagotovo ne.

In mi smo vsi naspani....ze tri leta.

Evo, danes spet ista zgodba.
Zaspal je v najini postelji, ko sem ga premaknila v njegovo posteljico se je zbudil in zdaj neutalozljivo joka.
Ocitno mu v njegovi posteljici ni vsec in se bomo se naprej skupaj crkljali celo noc v veliki postelji. Bo pa nama malo manj udobno, ampak to ni nic v priemrjavi z zadovoljnim dojenckom.Hvala za spodbudne besede!

Naja

Naša tamala pa ne sam to, da je prva dva meseca spala pri nama, ampak (!) na meni (na trebuščku). Meni se je že malo mešalo, nikoli se nisem naspala, vsi so mi solili pamet kako jo bom razvadila; po dveh mesecih pa kot bi odrezal, čist druga pupika-spala celo noč, v svoji posteljci.

Naja31, zdej pa pejt nazaj na tisti forum in še enkrat preberi poste, ampak samo tiste, ki pozitivno govorijo o skupnem spanju!!! :)-:)-:)-

Jaz pravim: :bravo:, če si se že malo navadila na opazke, da ga boš razvadila. Zdaj se pa navadi še na opazke, da otrok rabi svoj mir. (Ja, če je tako, zakaj pa potem nekateri - poudarjam, nekateri, ne pa vsi - bolje spijo, če tega "miru" nimajo?)

Ojla!

Neja, nič se sekirat.

Moj Žan je pri nama spal nekje do 2 meseca, če ne več. Pa po pravici povedano mi je zelo ugajalo. Še zdaj bi ga imela pri sebi, če moj ne bi enkrat reko naj ga probam dat v njegovo pojstlico. In glej ga zlomka, mali je pridno spančkal, brez joka in podobnih zadev, kot je bilo prej.
Zdaj ga dam tudi k sebi, ampak samo takrat, če mali vztraja, da se mora mami vstajat na 5 minut. Takrat ga kar vzamem k sebi in je mir celo noč - ponavadi.

Jaz pravim, da verjetno potrebuje samo tvojo bližino.

Kaj naj ti rečem, kot pa to,da uživaj ko ga imaš zraven sebe. Jaz sem ga včasih gledala kako spi, čeprav sem bla že fuuuuuul zaspana.:)-

Naredi tako kot se ti zdi prav. Mama najboljše ve.:rozica:

lp:)

Naja!
Moj je star 8 mesecev, pa zaspi vedno pri meni in to pri prsih. Potem ga dvignem, da podre kupček in ga nato položim v njegovo posteljico.
Ali ga imaš v svoji postelji na pouštru, v svoji posteljici pa ga nima? Naš ima poušter že od rojstva, ker potem bolje spi.
Druga stvar je bližina. Mislim, da vsak otrok raje spi pri starših, sploh pri mamici, ker se počuti, da je na toplem in varnem. Včasih pomaga, če ga v njegovi postelji založiš s kakšno dekico. Jaz sem svojega prva dva meseca povila z dekico v štručko (ne pretesno) in je bolje spal.

Drugače pa se ne sekiraj, še prehitro odrastejo in se nočejo več stiskat, tisti občutek je hujši kot to, da imaš razvajenega otroka. To vem iz lastnih izkušenj - starejši sin bo star 13 let, pa se ga ne smeš več dotaknit (beri-puberteta).

L.p. in brez skrbi cartljaj svojo štručko!:):):):)

Naja, če tebi in dojenčku odgovarja, da spite skupaj, potem delaš sigurno prav. Dojenčki potrebujejo bližino staršev, predvsem mamice, da se počutijo varne. In, če ti to tvojemu otroku nudiš in zadovoljuješ njegove potrebe po varnosti, ga prav gotovo s tem ne razvajaš. Lepo se cartajte in uživajte!!! LP

Nikar z obcutkom krivde. Vsaka mama sama ve,kaj pase njenemu otrocku.Torej,ce vam je ok,da je otrok pri vama pol ok. Moj tamal je pol leta spal v svoji postelci. Ampak ker se je n krat na noc zbudu sem ga dala k sebi v postlo. Je blo manj dela,pa tud tamal se mi zdi,da je bil bolj pomirjen,ko je cutil mojo blizino.Zaspi namrec tako,da se me mocno oklene in to je to. Tako da nama obema pase,ce sva skupej...se je tko fino mal pocrkljat...pa nimam nobenga obcutka krivde...vsaka ze zase ve...

Ej prou podraz me,ko babe tupijo o eni enostavnosti...zase se brigejte matr..glavn da maste ve otroke poslihtane ane..za druge se ne brigejte...zdej sem pa jezna ko :hudicek: