Punce ne prekinite te debate,res je fajn,pišite še o svojih izkušnjah.

Jolly123,moj škrat se že več ali manj od začetka zbuja po pol ure.Je pa tudi pri nas tako,da mu v vozičku ali lupinici ni problem sam zaspat,drugače če smo doma pa samo prsa,kaki nošenje,guncanje ali božanje ga ne pomiri.Res je navezan na dojko,čez dan se mi pa zelo malo doji,le za zaspat,drugače pa kar ne mara preveč.
lp

No, da vam dam poročilo, kako je bilo čez vikend, ko smo prvič prespali drugje (pri mojih).... Tamala ni niti pogruntala, da je kje drugje... Zvečer sva izvedli isto rutino kot doma (ista ura - kopanje/umivanje, flaška) in potem je spala v košari od vozička. Sploh ni pogruntala nobene razlike in lepo zaspala. Spala je ponoči celo bolje kot doma .
Ko bo starejša bo mogoče kaj več težav, ker 2-mesečni dojenček se verjetno res ne zaveda razlik. Ampak bilo je super.... Torej kot pravim: rutina, rutina in še enkrat rutina, pa bo.

Še moja izkušnja. Mesec dni nazaj smo se preselili v novo stanovanje, se pravi v novo okolje za naju in otroka. Spala je normalno, ponoči tudi, tako kot v prejšnjem stanovanju.

punceeeee... nisem vedla da bo tak lep klepet postal iz tega mojega vprasanja.. sam je res super da tako napisete , pa da si pomagamo pa vse to..

no da vam poročam.. da sam zaspi v posteljici odpade, ker veste da mi je fajn ven poletu..
pa smo zdaj kake 4 dni uvedli tole..
približno ob istih urah mu rečem da greva nina nana in greva v spalnico..položim ga v posteljico, duda, ljubček, ga pokrijem, mu par x zapojem pesmico in se usedem zraven... no seveda prvi dan je bilo malček joka, vrtenja ampak po 45 minutah je zaspal.
2 dan je rabil 30 min,
3 dan 20 min in danes celo 15 min in kvittt...
tako da sem tako zelo zadovoljnaa ... upam da bo se tako naprej..

Se javim še jaz, ker je tem res super in tudi pri nas kar pereča.

Mi smo stari 1 mesec in sva se ze v bolnici "navadila", da spiva skupaj in tako je ostalo tudi sedaj doma. Sicer ne morem rečt, da me moti, ker me sploh ne, ker se itak dojiva na 2-3 ure in je tako zame veliko lažje (čeprav dojim sede), ker lahko potem samo leževa in že trdo spiva. Me pa skrbi, da bo potem res problem malčka odvaditi od skupnega spanja in bo navajanje na svojo posteljo toliko težje...

Starejši sin je npr. spal sam v postellji (od malega-pač kar je spal) je pa kasneje pričel hoditi k nama v posteljo in se je to končalo šele sedaj, ko je dobil bratca (hvala bogu ni ljubosumen)...aja, star je pa 11 let (strejši) in tako res ne vem kaj naj si mislim...morda pač otroci (nekateri rabijo več naše bližine ) Res ne vem, bom res naredila veliiiko napako, ko dojenčku dovolim spat v postelji ali pa mu bom samo dala neprecenljiv občutek varnosti...bo kasneje res tako težek prehod v svojo posteljo ali pa se bo to zgodilo spontano, ko bo otrok in mami na to pripravljena...