Je katera od vas samo mama, žena in gospodinja? Sama namreč nisem zaposlena, niti zaposlitve ne iščem, pa bi poklepetala s kakšno podobno mislečo mamico, ki ji je v užitek in veselje biti izključno našteto. Zanima me, kako kaj poteka vaš dan, da ga primerjam s svojim. Koliko otrok imate? Jaz imam enega sina. Moj mož je zaposlen, živimo v bloku.

Sem bila eno leto in pol. Pa se žal ne najdem v taki zgodbi.

_____________________________

...vox populi...

Kaj pa ni bilo v redu?

meni pač manjka služba. biti mama je nekaj najlepšega na svetu, vendar rabim te moje 4 ure, da se spočijem  pa deda prenašat cele dneve tudi ni višek vesoljne sreče

je.bat ga....različni smo si...

_____________________________

...vox populi...

Jao, zdaj si pa dregnila v osje gnezdo, še dobr, da so dopusti...


No, žal ti verjetno ne bom v uteho ali primerna za poklepetat, ker sem trenutno po takelem vrstnem redu: 1. u iber prezaposlena ženska, 2. mama gospodinja pa niti ni na seznamu, ker se že 14 dni nisme ničesar pritaknla - po 12 ur v službi, ker nadomeščam sodelavko (prej je pa ona mene...)


Me pa resno zanima, kako ste si to kot družina zastavili, da vam finančno znese, da si doma?

Hi, hi, jaz moža ne gledam 24/7 , ker je večino dneva službeno odsoten. Biti mama pa je res nekaj najlepšega in ker sem estet, tudi uživam v urejanju stanovanja. Sin je tekom dneva v vrtcu, zato mi tudi časa zase ne zmanjka. Izpolnjuje me občutek, da imata sin in mož od mene vse, kar naj bi od matere in žene imela. Radi se imamo, razsipni pa nismo, zato nam z eno plačo ni težko preživeti, pa tudi nič nam ne manjka. Za finančni plan pa nisem prepričana, kako si mislila, Huanita.

Jaz sem doma in mi zaenkrat to še kako zelo odgovarja. Čez leto in pol, ko bo šla naša deklica v šolo, pa si nameravam poiskati službo.

_____________________________

I have no special talents. I am only passionately curious.
(A. Einstein)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Tole se mi sicer zdi, da se eden malo norčuje s to temo, ampak jaz bi po letih službe čist z veseljem ostala doma. Malo sem zgarana. V bistvu fejst. Ničesar ne moreš normalno naredit, ker neprestano iščeš cajt, pa je vse samo na pol.

Moj sin bo šel naslednji mesec v 1. razred in se že veselim, česa vsega se bova skupaj učila. Nikakor pa ni moje življenje vezano izključno na domače štiri stene. Imam veliko sorodnikov in prijateljev, vsak teden imava z možem nedeljo samo zase, ukvarjam se s športom, pišem za dušo in še marsikaj.

Najverjetneje bom šla tudi jaz ponovno v službo, ko bo moj otrok dovolj samostojen. Zaenkrat pa se dobro počutim, ko vem, da sem mu vedno na voljo, da mu nudim vse, kar potrebuje. Ko sva se z možem odločila, da bova starša, je bila skupna odločitev, da bom ostala doma. Imam izobrazbo, poklic.

Renata, kako pa imaš organiziran svoj dan?

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Tudi jaz imam rada svoj poklic, delala sem v turizmu, vendar to ni združljivo s starševstvom brez prevelikega odrekanja na škodo otroka. Z možem sva kar nekaj časa delala na tem, da sem zanosila, zato je najin sin še toliko bolj zaželjen otrok in ne želim zamuditi ničesar ali pa vsaj čim manj.

ga. Novakova --- lej, pri nas je tako, da če sva hotela biti na svojem, sva morala - poleg tega, da sva zeljo rews dobila zastonj - ogroooomno vložiti v zadevo (kredit ne bom napisala koliko in za koliko let ), že tu je keč, da morava oba delati


Gina, se strinjam in verjamem, da si malo prekuprjena, tudi jaz sem, ampak verjetmi, da bi ti ene 2,3  meseci počitka prišli prav, potem pa bi tvoje telo organsko nazaj zahtevalo delo...



Lahko rečem le - vsaka čast, da si lahko doma, da vam znese, o tem, da si pa vsak trenutek družini na voljo, pa ne bi pisala v takem tonu, ker potem lahko me - ki pač ne moremo biti ves dan doma, otrok dati v vrtec, iti v šport, pisati literature, poskrbeti zase in urejati dom - dobimo občutek, kot da smo krive, da nismo z deco....
Ker praktično naš dan potem poteka približno enako - deca so v vrtcih, ene pač delajo, druge ne, popoldneve pa jih itak potem namenimo družini


Skratka rada bi poudarila, da pač nekatere ženske ne morejo biti doma, ker družina niti pod razno ne bi preživela - pa HB ne govorim o sebi - ampak o ljudeh, ki so vredni manj kot stečajna masa, jih nekaj poznam osebno ----

Jaz sem doma zato, ker še študiram. Ampak sem v teh 6 letih odkar imam dva otroka 2 leti preživela na porodniški, Na višješolski študij sem se vpisala, ko je mala dopolnila 7 mesecev, sin pa dobri 2 leti. Potem sem opravljala različna dela v proizvodnji, nazadnje sem prodajala čez zimo na tržnici tekstilne izdelke. Zdaj pa pretipkujem besedila za eno firmo in delam od doma. Lani sem končala študij na višji šoli in se istega dne vpisala na visoko, ki jo bom v tem št. letu zaključla. Iščem si redno službo, ampak sem vesela, da bom ko gre mali sept. v šolo, doma z njim, da se navadi.

Mesečno ne zaslužim veliko, ker delo ni za vsak dan, nekaj pa je. Prejemam še OD in pa štipendijo. Letos sem bla pridna in bom dala vlogo za zoisovo. Tud mi se trudmo kak € prišparat, si pa privoščimo 1 teden morja na leto, kak vikend na Rogli, pa nedeljske izlete čez celo leto po malem.

Ampak moja želja ni biti gospodinja, ampak komaj čakam da dobim službo, je pa težava v teh kriznih časih, ker si deljenega delovnika ali na več izmen ne morem privoščiti, saj bi bila otroka non stop pri babicah ali komu drugemu.

Tud jaz ne morem bit ves čas doma, sama sebe se naveličam in rada sem med ljudmi, ker sem zelo družabna in komunikativna, če se bom začela s sabo pogovarjat bo nekaj res hudo narobe.


< Sporočilo je popravil KIKI**** -- 7.8.2009 10:55:20 >

Se opravičujem, če sem te užalila s čim, Huanita. Še zdaleč ni bilo tako mišljeno, napisala sem samo svoje videnje materinstva.

Jaz sem tudi trenutno doma.Imam pa tri šoloobvezne otroke in mi ni popolnoma nič dolgčas.Saj imam z otroci med šolskim letom dovolj dela in imam dovolj časa da jim lahko nudim pomoč. Imamo pa hišo in je okoli nje dovolj dela.Sem pa hodila prej v službo in sem vidla,da tako ne gre več.otroci velikokrat potrebujejo mamo in sem jim vedno pri roki. 

Jaz sem zaenkrat še v porodniški in se že veselim službe,da malo zamenjam okolje, ljudi...Zdi se mi da sem že kar malo sama sebi zdolgočasena,če sem predolgo doma.Pa otroci so me tudi včasih siti .Nisem tip človeka,ki bi doma vse dni brisal prah v trenirki,pa zdaj ko sem doma nimam nič kaj bolj pospravljeno kot pa če sem v službi.

Čestitam za tri otroke. Tudi midva z možem bi rada imela vsaj še enega.

Hvala za čestitke.