Res je važno, da vzgojiš otroka v samostojno osebnost...vendar je ena velika neumnost govorit, da je vse v kvaliteti. NIti slučajno to ni res. Meni kot otroku je največ pomenilo ravno to, da je moja mama bila vedno tam zame (res da šele po pol četrti popoldne, ampak je vedno bila tam). Tudi pri svojih otrocih opažam isto, oni me vedno ne rabijo, ko pa me rabijo, pa  je to pogosto ob urah, ki so čist čudne in pogosto neprimerne, ampak...jaz sem tam zanje- točno tisti hip. Kaj je bolj groznega, kot če rabiš starša, ap ga fizično ali psihično ni tam???? Kvaniteta je ravno tako pogoj, kot kvaliteta. Oboje rabiš za dobrega starša. Ni pa pogoj za to, da ne hodiš v službo. Tudi šole trajajo dolgo. Pred pol tretjo ni nobenega osnovnošolca iz višje stopnje skoraj nikdar doma.

Še en podpis. Sem na porodniški, pa sem včasih prav fovš možu, da gre zjutraj lahko v službo .
Doma mi je dolgčas, saj ne, da ni kaj počet, tega je toliko, da komaj folgam, ampak pogrešam drugačno akcijo, družbo, intelektualne pogovore. Mene služba izpoljuje in če bi bila ves čas doma, bi se mi pomojem odpeljalo.

_____________________________

Anžetko Bosopetko in Sarica Košarica :D

jaz sem zdaj po sili razmer doma, pa ne bi bila rada ..Upam, da se bo to kmalu obrnilo, ker samo doma bit 24 uh+r..uh..jaz njno rabim bit zaposlena, pa vsaj 4 ure, če ne 8

_____________________________

No meni pa je ta vloga o kateri je tema čisto pisana na kožo.Imam pet otrok,psa,konje za hobi-predvsem mož,jaz mu  pri tem delu pomagam,in hišo ,ki jo z veseljem negujem.Še bolj jo bom ,ko bo zares najina .
Tudi jaz se pri dveh otrocih nikakor nisem videla v tej vlogi ,kot jo imam sedaj.Služba mi je pomenila preveč...a se je situacija obrnila ko sem rodila zadnjega otroka in naenkrat  je dilo premalo časa za vse popedenat,zato sem ostala doma.Mož je pa itak deloholik in še na malo višjem položaju in mu ni težko hodit ob šestih popoldan domov.Pozimi ga vidimo samo zvečer.

Moj delavnik pa je takšen;
7.00---za dobro jutro najprej kavica in zajtrk za najmlajšega
8.00---počasi vstajajo še ostali otroci in so zelo lačniiii

do 9.00je ponavadi vse pospravljeno po zajtrku in s skupnimi močmi malo pspravimo po stanovanju(tavečja dva)

tja do 11.00---smo zunaj...kakšen obisk trgovine...pač malo frej in igranje z otroki
11.30---kuhanje kosilo---pri tem velikokrat pomaga tavelka punca(15 let)

ob 13.00 kosilo
do 14.00 pospravljeno s tem ,da je vmes še uspavanje najmlajšega člana
Potem imajo vsi otroci svoje igrarije.....jaz vmes ,ko najmlajši spi ponavadi likam,spijem vmes kavico .(mali spi tja tri ure skupaj tako ,da v tem času res lahko v miru postorim)

Tam okrog 15.00-16.00 najmlajši vstane ali pa še kasneje odvisno kdaj zaspi....dobi malico in greva ven.

Okrog 17.00 ponavadi prinesem sadje ven

18.00-- prihod možeka in ,ko se pripelje domov se najmlajši trije derejo ko zmešani...se vidi da ga pogrešajo in se mu obešajo okrog hlač

Možek poje kosilo-večerjo ali pa včasih nič ,šibamo v hlev ,spustimo konje....

Tam okrog 20.30---začnem sitnariti,da se gremo umivat in povečerjat in okrog 21.30 so v posteljah.

To je moj delovni dan....sicer je sedaj malo drugačen ,ker so počitnice ,ko se začne pouk imam doma samo dva ,ki ne hodita v vrtec vsi ostali so po šolah...in se bo dnevni režim malo spremenil ,in se bom ravnala po tem ,kako bo kdaj končal pouk in delala kosilo tako ,da bomo jedli vsi naenkrat.No tavečja začne hodit v srednjo  in bo drugače poskrbljeno.


Tako na dolgo in široko...Gospa Novakova...če se vam da brat....

Sicer se strinjam s tem, da je dobra mati tista, ki otroka vzgoji v samostojno osebo, se pa nikakor ne strinjam s tem, da je lahko kvaliteta triuren dnevni stik z otrokom. Tak pogled je samo mašenje slabe vesti, kakorkoli obrneš!


Začetni post je seveda provokacija, ampak vseeno - ja, bi bila doma ampak ne samo z moževo plačo. Bi bila doma, če bi imela lastne dohodke, kakšno rento ali kaj podobnega, sicer pa ne.

_____________________________

Ustavi se in prišel boš!

Sicer sem trenutno doma, ker čakamo novega družinskega člana. Da bi pa za stalno doma ostala.. Ne, tudi jst se ne najdem v taki zgodbi.

_____________________________


Jakob, 23.04.2007, 3570g/55cm
Julija, 30.08.2009, 3570g/52cm

Hahah, sem kasneje videla, da je že Gina izpostavila enak odstavek in razmišlja podobno.
Ja, kvaliteta je izgovor sodobnih zaposlenih staršev od jutra do sutra, ki raje kot da bi zjutraj vstali eno uro prej in eno uro prej prišli domov, v službi ostajajo do poznih popoldanskih ur in zjutraj malo pospijo.

_____________________________

Ustavi se in prišel boš!

Ja, gospa Novakova, tudi jaz sem mama, in zaposlena doma za poln delovni čas in še čez. Trije otroci, kmetija, privat posel doma, velika hiša,... In nimam časa za šopingiranje, kaj šele da bi mi bilo dolgčas. Dan se začne ob sedmih, včasih prej, pozimi velikokrat tudi pozneje, se pa nikoli ne konča pred enajsto, razen ko smo na dopustu. V mestu je po moje drugače, če pa imaš velik vrt okrog hiše, njivo, živali, je to veliko drugače. Seveda si tudi jaz privoščim kofetek s sosedo to pa je tudi vse. Pa sem vseeno srečna in vesela da nam je lepo in smo zdravi. Za preživetje pa ne rabilo 3.000 eur ali celo več, pa ne šparamo in otroci niso prikrajšani pri ničemer.

Mateychy - nimam občutka, da bi bil moj sin razvajen, nikakor pa ne želim, da bi postal mamin sinček. To, da sem mu na voljo, kadar me potrebuje, še ne pomeni, da dobi vse, kar si želi.
CatJa - gospa sem zato, ker sem poročena, ne zato, ker nisem zaposlena, nikjer pa nisem trdila, da me mož kaj bolj ali manj ceni zato, ker sem doma, sploh pa pri drugih in v primerjavi z drugimi. To je bil najin skupni dogovor. Službe pa nikakor ne smatram kot pogoj za pestrost življenja, saj nisem imela nikoli družabnega življenja izenačenega s službenim.
Kajajaka - nisem sponzoruša, poznam ta izraz. Moje delo doma je enakovredno moževemu v službi, s to razliko, da moževe ure v službi lahko ovrednotimo z denarjem, ur z otrokom pa ne, ker so neprecenljive. In moj mož opravlja samo eno službo ter ni prisiljen delati ves dan, da preživimo. Ima tipičen osemurni delavnik, le, da opravlja terensko delo, zato potrebuje uro do dve za prevoz v službo in domov, zato je odsoten približno deset ur na dan. Isto delo je opravljal že takrat, ko sva se spoznala. Po poroki sva imela v načrtu kupiti stanovanje, zato sva pred poroke intenzivno varčevala, vendar sta nama njegova starša nepričakovano odstopila svoje stanovanje, sama pa sta se preselila na vikend. Seveda obstaja možnost, da se kdaj razideva in razveževa, a zaradi tega jaz ne bom brezdomka brez sredstev. Imela bi kam iti in od česa živeti, zaenkrat pa privarčevani denar še vedno hraniva.
Water lily - na mojega moža ni naprteno preživljanje družine, kakor sem že napisala, kvaliteten čas s sinom pa mu tudi ni onemogočen. Enako ga ima, kot večina ostalih očetov - od pozno popoldan do večera. Moj sin pa ni v vrtcu 9 ur, temveč samo od zjutraj do kosila. Po kosilu ga poberem in sem celo popoldne z njim.
Rija - prostega časa ne porabim za vse, kar si naštela, istočasno pa tudi ne vegetiram ob kavi in cigaretih. Nisem kadilka, sem športnica, ki zdravo živi. In nismo ravno revni, da si ne bi mogla česa privoščiti, kreditov pa nimava.
Nikoli mi ni dolgčas.

Samo mama, žena in gospodinja
 
 
Sama sem trenutno na porodniški in se nameravam potem vrniti v službo, vendar če te osrečuje, da opravljaš delo mame, žene in gospodinje - KAPO DOL. Sama bom šla verjetno na varianto skrajšanega delovnega časa in sicer 6 ali 7 urni delovnik, vendar nam finančno stanje (kredit za hišo) ne dopušča tega, da bi bila doma. Pa tut sicer sem tip človeka, ki se na nek način spočijem v službi. Mi odgovarja odmik od vsakodnevne gospodinjske rutine.  

Vem, kako je s krediti, imata jih tako moja sestra, kot moj brat. Če bi imel kredit eden od naju z možem, potem bi bilo vprašljivo, če bi bila lahko jaz doma in na istem standardu.

mater, eni ste kot strelovodi....vse si nase potegnete....govora je bilo na splošno in ne konkretno zate...

_____________________________

...vox populi...

Big mama, mislim, da se imaš čudovito in imam občutek, da uživaš. Veš, pri nas je seveda malo drugače, ker imava samo enega otroka.
6:00 - z možem vstaneva, v miru pozajtrkujeva, se pogovarjava
7:00 - približno takrat gre mož od doma v službo, jaz začnem zbujati sina in nekje do
8:00 - ga pripeljem v vrtec. Okrog
9:00 - grem vsako jutro tečt nekaj km, 1x na teden grem na organizirano razgibavanje. Malo po
10:00 - sem doma in pričnem s pospravljanjem. Nato grem okrog
11:00 - v trgovino, na pošto, v banko, kar je pač potrebno in sem ob
12:00 - v vrtcu, da poberem sina, kosilo imajo pol ure pred poldnevom. Vsaj do
13:00 - se potem sprehajava po zelenicah in igrava na igrišču, če je slabo vreme, greva v knjižnico. Ob
14:00 - gre moj sin počivat, jaz imam takrat nekaj časa zase, predvsem za kopalnico, meditacijo ali hobi. Približno ob
15:00 - pomalicava, nato gledava televizijo, bereva, greva kam na obisk, on se morda igra, pač prosti čas nekje do
17:00 - ko sin nadaljuje s prejšnjim početjem, jaz pa začnem kuhati. Končam pred
18:00 - ko pride moj mož domov iz službe. Pojemo, nakar gremo obvezno na sprehod, v primeru slabega vremena gremo na tortico v slaščičarno, na obisk k sorodnikom, raznorazne aktivnosti najmanj do
20:00 - ko ponavadi pridemo domov, nakar sledi večerna rutina za sina, to je preoblačenje, umivanje, pred-spalni ritual, ob
21:00 - pa sin spi, midva z možem pa si vzameva čas zase, za pogovor o preteklem in prihodnjem dnevu, za načrte, sanje, izzive, misli, željem čustva in seveda tudi za seks. Ni določene ure, kdaj zaspiva.

Ker ima mož proste vikende in praznike v službi, so dnevi takrat bistveno drugačni, prav tako pa imava stanovanje, ne hiše z vrtom, zato nimava dela okrog hiše in morda z živalmi. Sobote so večinoma dnevi za izlete po Sloveniji, ob nedeljah pa je najin sin v varstvu pri starih starših, popoldan. Kosilo tam pojemo skupaj, potem pa je nedeljsko popoldne najino.

Ampak to je tako, približno. Ni vsak dan popolnoma tako.

Rija, se opravičujem za napačno razumevanje. Sklepala sem, da leti name, ker sem jaz postavila vprašanje.

Ne, nikakor. Saj te sploh ne poznam....pač pa vidim par takih in drugačnih primerkov "gospic"  v svojem okolju....

_____________________________

...vox populi...

Ne, ne, nisem takšna, ki bi otroka peljala v vrtec, da se lahko doma v miru natiram z losjoni proti celulitu, hi, hi.

jaz pa sem...  jaz pa marsikdaj med službo v miru fiknem do kozmetičarke ali k frizerju

_____________________________

...vox populi...

ga novakova, vsa čast, da vam je tak urnik oz tako življenje dovolj...jaz bi si s finančne plati z lahkoto privoščila biti ves čas doma, ampak vseeno menim, da na tak način ne bi mogla rasti v življenju. če ne drugega, bi sla vsaj še na kakšen tečaj ali pa bi nadaljevala študij, ker drugače bi se mi pomoje skisali možgani. govorim zase, vsak človek ima seveda svoje, drugačne potrebe.

K frizerju seveda grem vsak mesec, kozmetični salon pa obiščem samo nekajkrat letno in to v času pred letnim dopustom.

Jaz sem študij dokončala že pred leti, hobije pa seveda imam. Šport, meditacija, pisanje.

Ni gospa zato, ker se je odločila bit doma, pač pa zaradi vseh prej naštetih razlogov. Kmetije nimajo, torej kmetica ni, če živi v bloku, najbrž niti grede z rožami nima (btw. tudi jaz ne, pa sem v hiši) niti kake blazne kvadrature stanovanja, ki ga je 'treba' skoz polirat. Torej je doma zavestno, zaradi svojega sončka in moža, ki jo je pripravljen preživljat. A potem ni gospa? Zame je, pa če ti je mim al pa ne. Sem napisala prej, da kakor komu drago.

_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

ful imam za povedat, ampak se mi ne ljubi tipkat.

_____________________________

Nihče vam ne more dati več, kot vam jaz lahko obljubim.

Ta prizvok gospe v tem smislu se da razumeti tudi kot žaljiv. Sicer res živimo od moževe plače, torej je dejstvo, da me mož preživlja, je pa treba razumeti, da mu tega ni treba. To je bila želja in dogovor obeh, drugače pa imam privarčevanih, iz časa pred poroko, dovolj lastnih sredstev, da sem lahko finančno samostojna.
Rože na balkonu pa imam.

saj ni fora v tem ali je študij dokončan ali ne. jaz ves čas rabim neko intelektualno dejavnost in že zdaj opažam, da se "poneumljam" , pa sem samo kakšno leto izključno mama. hočem povedat, da tudi, če bi se slučajno odločila, da bom še naprej doma oz, da ne bom šla v službo, bi se sigurno vpisala še na kakšen študij ali pa bi vsaj občasno sodelovala pri kakšnih projektih ali kaj podobnega. mene rutina pač ubija, pa če je še tako fino