Sej za vozek sem cel svoj lajf plačevala zavarovanje, neki lohka pa tud jest dobim, sam nau nč tko fensi za pogledat, grd je k ... pa še težak baje, no vsaj mel ga bomo, upam da kmal. Zdej ga še vedno v košari vozim, še dobro da gre še not, sam mu je mal tesen.
Kakšne rane? A hrbet? ma rano, vsak dan mažemo s kremo. Noge premika sam ne tko kt zdravi otroci, ma momente k jih pa momente k jih ne, pa če mu jo primem je ne zadrži v luftu ampak sam pade k klada tko da ko bo kej znal govoriti in k bo vedu kaj govorimo bo znal povedat kaj čut pa kaj ne, prej pa težko da bomo kej konkretnega vedel.
Evo drugi alarm: jest mu bom dudo prlepla na usta pa ovco v roke, mogoče se nau zbujal.
Sedi še ne sam, sam bi pa tko zelo rad, pa k ga posedem ga kr naprej zanese, tko da sedi ne, sam če ga držim mu pa dogaja, pa tko no skoz se smeji, zna se tud mal sam igrat, ni treba da sem skoz zraven, čeprov sem sam me ne vid

, tko no, hecamo se velik, sam to njegovo ščipanje mi mal najeda, pol ga pa nazaj uščipnem se mi pa reži, sam sej ga ne ornk ker če ne bi tulu. Dela mam mal več sam zato k previjanje ni sam previjanje ampak še kateteriziranje, tko da se najmanj pol ure previjamo tako rekoč pa telovadba za noge obvezna pri vsakem previjanju. Drgač je pa fuuuul priden, sam ne mu tega povedat k pol se mu ful zdi pa zna mal potečnart.
_____________________________
Pot ni vedno rožnata, je pa cilj zato toliko lepši.