Dobro jutro.
Biba, kar se tiče selitve otrok v njihovo sobico, ti proporočam, da poslušaš svojega otročka, ker ti bo že sam povedal, kdaj bo res pripravljen na ta velik korak. Pri mojih dveh fantih je bilo tako različno, da bi človek rekel, da nista iz istega gnezda. Prvi je pri nama v postelji spal do sedmega meseca, s tem,d a sva ga, ko je zaspal, prestavila v njegovo posteljico, ki je bila ob najini postelji. Če se je ponoči zbudil, sem ga kar k sebi vzela, ker je bil potem mir do jutra. Pri sedmih mesecih je že sam zaspal v svoji posteljici in tam prespal celo noč. NAto ga je kmalu motilo najino dihanje in smo ga prestavili v otroško sobo in je lepo tam prespal sam celo noč. Pri 15-tih mesecih pa mu je bila otroška posteljica že premajhna in smo ga prestavili v ta veliko posteljo. No pri tamalemu, je bilo pa tako, da je do treh let lahko zaspal le v najini postelji ob meni in sva ga potem, ko je zaspal prestavila v njegovo posteljico, ki je bila seveda v spalnici in ko se je ponoči zbudil za dojenje, sem ga vzela k sebi. Je pa potreboval več hranjenja ponoči kot ta prvi in mi je bilo super, ker je bil ob meni in si je kasneje kar sam postregel, tako da dostikrat sploh vedela nisem, kdaj je končal z dojenjem, ker sem med dojenjem kar spala. Se je pa dojil dve leti in to ne samo enkrat ali dvakrat, ampak pač kolikokrat je hotel. Pri treh letih smo ga začeli navajati , da je zaspal v svoji postelji, s tem, da sem morala biti še eno leto jaz ob njemu, da je lahko zaspal, zdaj pri štirih in pol pa sam zaspi v svoji postelji.
Takole, vidiš, vsak otrok je zgodba zase in jaz nisem nič na silo delala, ker prej ali slej vsak otrok sam zaspi v svoji postelji. Jaz sem si na ta način, da sem ju vzela k sebi ponoči ob prvem hranjenju, močno olajšala delo, ker se mi res ni dalo tolikokrat na noč vstajati. Ti bo pa vsaka mamica povedala drugačno zgodbo. Tako da je na tebi, da se sama odločiš, ti pa otrok sam pove, kdaj je nakaj pripravljen, samo poslušati ga je ptorebno. Vem, da tudi sedaj, ko pričakujem dvojčke, bosta oba v spalnici in bomo videli, kdaj bosta pripravljena na spanje v svoji sobi. Se bom pustila presenetit, ker se otročki res med sabo zelo razlikujejo.
Tudi kar se uvajanja goste hrane tiče, je bilo enako. Pri štirih mesecih sta se oba začela kar tresti, ko sta videla naju z možem jesti in sem ima kar začela dodajati gosto hrano - najprej korenček z mojim mlekom itn, in moram rečt, da sta bila oba zelo zadovoljna in vesela tistih prvih žlic.
Joj, kolk sem se razpisala. Upam, da sem ti kaj pomagala. Prepusti se toku in vse bo v redu. Pa čim manj kompliciraj. Je pa tako, da je s prvim otrokom vedno več dela kot pa z naslednjim, ker si ga sami nehote naredimo več. Vsaj moje izkušnje so take.