Ojla punce! V sobot sma se  z mojim preselila k njegovim včeraj pa me je njegova mama vrgla na cesto. Cel teden je bila full čudna. Vedno me je vlačila na stran in šinfala mojega. Zdelo se mi je kot da naju hoče skregat. Ni ji pasalo kako perem cote itd... ampak jaz sem pridna in sem lepo molčala. Nisem ji rekla niti besedice. No in v sredo me je prišla glede kosila nekaj nadirat. Zjutraj me je vprašala če bom jedla pa sem rekla da ne ker grem na faks in me nebo, moj pa špagetov tako ali tako ne je.no in ker sem prej končala sem z mojim atijom in mojim srčekom šla na malico. Pa prideva domov pa reče če bom jedla. Pa sma oba v en glas rekla da nebova ker sma sita, in da sva ji rekla da naj za naju ne kuha. in ona odvihra iz kuhinje brez besed. No in jaz grem peglat, perilo dam prat, perilo obesim pol pa se malo vležem k mojemu ki je že dobri dve urci pančkal ker je bil utrujen. Ko se zbudima gre on z psom ven jaz pa grem nekaj jest in kak je vidla da je moj odšel me je prišla nadirat v hišo. da je vedla da nebo mira v hiši in bla bla blaq. Pa sem rekla da če hočebom odišla da bo imela mir, pa ni nič rekla da naj ne hodim. Igrala je tako žrtev da mi je šlo na bruhanje. Vzela sem tel in odišla na sprehod. no in kmalu za tem me moj kliče da me pride iskat. Peljala sma se en velik krog se vse pogovorila nato pa vzela psa in šla k našim. Domov sma prišla ob 21-ih. Pridem v sobo in vidim da si je moj okna in balkon priprl da bi lahko not prišla v primeru da naju ven zapre. Drug dan torej včeraj je moj začel delat ob 5. Jaz ga peljem delat pol pa sem ostala pri naših, ker sem atiju mogla nekaj pomagat pa k babici sma šla neke stvari nest. No in ob 13:00 sem šla do taščine hiše da vzamem psa, ker sma se z mojim zmenla da bova pri naših imela kosilo ker nama ni bilo do kreganja doma. No in pes je bil zunaj pri cesti privezan. Jaz psa vzamem in iz avta kličem taščo. Nisem htela iti gor ker sem vedla da se bo spet drla na mene. In mi je za nalašč komaj v šesto tel dvignila. Tulila je tako na mene da jo je moj oče slišal. Da še naj 1x psa odpelam itd... Me razpizdi in se vsedem v avto in grem do nje. Slišim da not zvoni tel in tak sem vidla da res za nalašč ne dviguje tel. Ko je nehalo zvoniti sem trkala kot nora da mi je odprla. Odpre vrata in začne tulit na mene. pa sem rekla da bom svojega psa prišla iskat ko bom jaz hotela ona pa naj tel dviguje. Pa ni poslušala drla se je kot zmaj. Pol pa je začela kričat, daj ključ od hiše, z ključem sem. Tu nimaš kaj iskati, izgini da te več ne vidim, v življenju več tega praga ne prestopi.... Jaz ji dam ključ se obrnem in grem, ona pa še dalje tuli za mano.

Z mojim sma ugotovila oz. predvidevama da je to imela vse splanirano: da naju zvabi nazaj. mene nažene sinek pa ostane pri njej. Ker ve da imata moja dva starša zelo malo stanovanje in je prostor v moji mali sobici samo zamene. In da nebosta mogla vzet mojega in še psa. No hvala bogu sta moja dva vzela mojega in še psa in stari lepo stisnila kajlo. Če nas nebi moji dva vzela bi pač mogli spati v avtu. Zvečer sem šla po mojega v službo, pri nas se je najedel nato pa šel po najine obleke. v manj kot uri je bil nazaj z polnim avtom. Sedaj se stiskamo v sobici veliki samo par kvadratov ampak vsaj skupaj smo. Ja punce žal smo brez strehe nad glavo. Upam da hitro kaj najdemo. Imela sva čudovito novo stanovanje sedaj nimava nič. Nemorem verjet da je lahko kaj takega naredila. Vse je bilo zaigrano. Njene solze ko je prosla naj prideva nazaj, njeno solze sreče ko sva se odločla da greva nazaj k njim... vse. V sredo ko je moj kosil še me je spraševala če sem prepričana da je njen sin pravi, da bom lahko z njim živela, ker nima kao lepega obnašanaj do mene... Ker nima smisla celo življenje samo zaradi tega ker ga ljubim trpeti...  ko je moj prišel do naju in vgasnil kosilnico je v hipu umolknila in odšla vstran. Moj me je takoj vprašal če ga je šinfala.

Sedaj iščem stanovanja, in nič ne najdem. Nevem kako naprej. Sem res jaz bila kriva? Bi mogla it gor, ne pa da jo klicarim? Ampak res mi ni bilo do kreganja, sploh pa kak se malo zasekiram se mi zdi da mojemu bebiju to sploh ne odgovarja, takoj me vse začne bolet spodaj . Je bil to dovolj velik razlog da me vrže ven??

Hvala ker ste me brale.

_____________________________

Najin sonček je privekal:
28.3.2010 ob 17:41 uri. Težek 3410g in velik 50cm.

1.Mesec: 4620g in 54.5cm
2.Mesec: 5690g
3.Mesec: 6400g in 63cm
5.Mesec: 7860g

Ostanita, kjer sta - dokler lahko, dokler želita ali dokler morata. Edina stvar, ki vama jo odsvetujem, ne glede na karkoli, je to, da se vrneta. Dokler tvoj partner deli mišljenje s tabo, ne s svojo mamo, je vse v redu.

O.K., saj večinoma nič ne razumem, ampak tole pa še najmanj.

Zakaj naj bi pa ona to zaigrala? Mislim, kaj ima zdaj od vsega tega ona? A to stanovanje, ki sta ga vidva naredila ali kaj?

Splišni!
Ona je bila 1000% procentna da naša dva nebosta mogla vzeti mene, mojega in še psa, ker imata starša grozno malo stanovanje. Moja sobica ima malo posteljo omare in eno mizico. Verjetno je mislila da bo sin doma ostal glede na to, da z mano nebo mogel iti. Ampak hvala bogu sta nas vse tri naša dva vzela. Vidno je bilo da ni pričakovala da bo on šel z mano.

Že na začetku me je nadrla ko sma se odselila da sem jaz njenega sineka napumpala da naj gre z mano v stanovanje živet. Nikoli ni prebolela da se je odselil.

< Sporočilo je popravil Kepica83 -- 3.10.2009 14:39:26 >

_____________________________

Najin sonček je privekal:
28.3.2010 ob 17:41 uri. Težek 3410g in velik 50cm.

1.Mesec: 4620g in 54.5cm
2.Mesec: 5690g
3.Mesec: 6400g in 63cm
5.Mesec: 7860g

Samo en nasvet,NIKOLI IN NIKDAR VEČ TJA NAZAJ,pa če je poplava od solz,bolje da se stiskate kot pa tole.Pa ne obupat sej bosta našla kaj zase pač ne gre tako hitro,včasih je treba kak mesec počakat pol se pa najde,glavno da je tvoj dragi na tvoji strani,pa vso srečo.

hvala ajataja. Nikoli ne grem več tja. vnuka katerega je vrgla na cesto pa tudi nebo vidla.

_____________________________

Najin sonček je privekal:
28.3.2010 ob 17:41 uri. Težek 3410g in velik 50cm.

1.Mesec: 4620g in 54.5cm
2.Mesec: 5690g
3.Mesec: 6400g in 63cm
5.Mesec: 7860g

ufff... težka tale! ostanita kjer sta! išči stanovanje, samo nazaj se res ne vračat. kakor si napisala te tvoj podpira in verjetno ni strahu, da te ne bi še naprej.

_____________________________

največje veselje in užitek do sedaj je moj patrik (6.1.2010). bom dočakala še kakšno tako veselje??

Samo pojdi stran.
Moja mama je bila ista, psihicka in spletkarka.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

mič? nisem vedla

kepica. to je bil pravzaprav tvoj srečen dan. mož ti je pokazal, da drži s tabo, ti pa si se rešila ene pijavke. zmogla bosta. verjemi. dokler držita skupaj, bosta zmogla.

Nisi nic zamudila.
Itak pa taki ljudje niso vredni besed.

Čak...mal ne stekam...skupaj sta pol leta....14t si noseča pa 2x sta se že odselila....madonca....sam čimdlje stran od te babe, tud če sta na 5m2, samo ne k njej nazaj.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Kdo koga obsoja? Pravim ji samo, naj gre samo stran.
Da je moja psihicka, pa komot trdim.

pijavka sem pa jaz napisala

po eni strani je fino, da se je to zgodilo. ste vsaj vsi rekli bobu bob. ne se bat, ker si noseča itd, kako bo. midva sva se selila, ko je bila tamala en in pol mesec strara in potem še 7 mesec, pa ni nič groznega. hočem rečt, dokler se imate radi in ste skupaj, bo vse dobro in beba mirna če boš rabila kak nasvet, mi lahko pošlješ zs -ko mam že izkušnje pa to
vso srečo vam želim in da ste čimprej na svojem

Bodi samo vesela, da je tvoj na tvoji strani, ne na mamini. Samo to. da tudi on vidi in razume, kaj je naredila in česa je sposobna.

Vidva pa pač počakajta malo časa in si najdita eno najemno stanovanje. Od nje pa čimdalje stran.

jaz pa si to v živo predstavljam, ker je moja tašča bila popolnoma enaka.

ja, ja  pridita, se bomo super imeli....samo ni računala, da potem ona ne bo več sama in da bo v bajti poleg nje še nekdo dihal.....

sicer pa avtorici: nikoli več nazaj. pa četudi živiš na 20 kvadratih.....ma kapitalna napaka je sploh iti nazaj...

_____________________________

...vox populi...

Definitivno maldi in stari ponavadi težko živijopod isto streho. Upam da čim prej najdeta stanovanje. Za taščo se pa ne sekiraj kot ti je že ena napisala dokler fant s teboj drži je OK.
Se pa tudi meni zdi da je ot ona naplanirala.

Srečno.

Moj ima doma celo hišo in notri svojega žleht fotra. Hiša je res velka za 1 človeka, 3x po cca 100 kvadratov. Ampak enostavno ne mormo skupi žvet in sva v najemu 38 kvadratov skupaj z najino 1 letno punčko. Vse štima. Tako da če ne druge, v najem.

_____________________________

my little babygirl - moja največja sreča
-

Žal ampak očitno je ta ženska bolana.Najdita si svoje stanovanje ko bo mogoče,vračajta pa se nikakor ne.Pa srečno

Zakaj pa je popenila?

Ne vem al nisi povedala vsega in je nekje razlog, da je tako popenila al je pa ubrisana da boli.
Če je drugo in je tašča popenila kar tako, bodi vesela, da se je pokazalo tako hitro. Zamisli si kako bi bilo, da bi se to zgodilo, ko bi imela še otroka. Od takih ljudi je dobro zbežati čim dlje in to z nadzvočno hitrostjo, preden te potegnejo v svoj vrtinec norosti.

v bistvu ti je naredila uslugo - predstavljaj si življenje z malim otrokom pri taki tašči...Jz se ne bi sekirala, ampak bi bila vesela. Ma, prav zahvalit bi se ji šla.

_____________________________

Nihče vam ne more dati več, kot vam jaz lahko obljubim.

Adijoooo ej... Pa ne morem verjet, da takšni ljudje obstajajo... Vi2 si lepo poštimita pa četud se boste kakšen mesec stiskali (poznam primere, kjer so se v res tini mini stanovanju tiščali in se je vse dalo in srečno razrešilo)
Ženska je pa zrela za psihiatra, ker je očitno preveč navezana ne sineka...
Kje pa tast je




Se definitivno podpišem!



In tudi pod to!

Karkoli narediš, upam, da si dovolj samozavestna, da NIKOLI več ne boš nasedla njenim solzam in šla nazaj, posebej nekoč, ko bo na svetu!
Srečno!

< Sporočilo je popravil nincrli -- 4.10.2009 10:32:22 >

_____________________________

Optimism always works!!!
Dedek mraz mi je prinesel najlepše darilo :D