takole, M. spi, dec lost in space (to pa zadnje cajte pogosto ponavljam ), sicer je še kuhna za pospravit, pa bo že počakala rabim pol ure sproščanja... odkar ima zobke, imam bradavice spet tako boleče, kot na začetku. še dobro, da mam še lanolin doma

_____________________________

Никогда и ничего не просите! Никогда и ничего, и в особенности у тех, кто сильнее вас. Сами предложат и сами все дадут!

Taja je tud skopana in spi, jst sm psa ven peljala, moj je lost v kleti, enkrat bom sam pop..... Pa sej mu lahko 100 krat rečem, pa mu gre čez en ušes not, čez sruzga ven, najbolj poosta beseda je pa itak nikol izpolnjeni bom.

Zuni je mrzlo, nebo je pa res tak da bo jutri res sneg.

ojla!
punce, a je kateri od vaših malčkov že stal na nogicah? hvalabogu, smo par dni nazaj spustili dno posteljice, danes se je zjutraj nekaj igral v njej, jst sem šla za par minut iz sobe, pridem nazaj, mišek se že drži za ograjco in stoji na nogicah, me je skoraj kap!!! a je sploh to ok!!! jst ga nikoli ne postavljam na nogice, evo ti zdej pa v parih dneh se splazi in ob opori stoji na nogicah!!!

sem malo opazovala danes Urbanovo reakcijo,... ko smo se pogovarjale na plavanju o "nočni razvajenosti" naših mulčkov...

se je prej zbudil, ga priklopim na svoje mleko, popije in ga dam nazaj v posteljico,... čez pet minut se spet oglasi, gre moj do njega in mu da čaj,... stopnja joka se viša, dokler ne pridem jaz in ga vzamem v naročje, me pogleda s široko odprtimi očmi in se NAGLAS zasmeje, mu ponudim jošk, sem deležna še enega glasnega smeha, vendar noče piti ampak mi namigne, da bi šel nazaj v posteljico... potem ga tja položim, se stisne v polža in zaspi,...

ja, razvajen je. KAKO ČEM UKREPATI?

majuška, kaj češ, hitronogca imaš!  zdaj bo iskal vsako oporo, kjer se bo le lahko postavil na noge... fizioterapevti ti bodo seveda to odsvetovali,...
pri nas je bil takšen Oskar... pri sedmih mesecih je samo še stal... Urbanček pa ne kaže zanimanja za to. je HB še zadovoljen "plazilec"... še sedeti se mu "ne da", če ni opore (voziček ali lupinica).

Navajen je tebe. Sm glih prej mojmu razlagala, da če ne bo več z njo, ga praktično nebo poznala. Ko je zaspana, se pri njemu joka in  noče jesti. 

Moj je recimo popoldne, ajde, kar nekaj časa z J., ampak tudi opažam da je name veliko bolj navajen. Danes sta večerjala, jaz pa sem pospravljala po kuhinji in me je ves čas iskal in obračal glavo. Tako da sem se mogla kar odstranit... 

mama faza drugič, torej?  



saj vem, da bo tole zelo nezanesljivo prebrati, ampak spomnila sem se, da sem pozabila naročiti krstno svečo za Urbana... če jo naročim jutri, jo dobim v soboto? saj gre samo za napis,...

Ktja, nimam nasveta. Žal. Jaz svojih mulcev že od začetka nisem nekaj razvajala in sta kar se tega tiče (trenutno) OK. Maja hoče nekaj izsiljevat, pa ji ne uspe ker prej živce zgubim kot pa da ji vse ustrežem Kaj čmo, čudna mama sem... Rabim tudi sama mir in si ga tudi vzamem. Otroci niso nič prikrajšani (vsaj jaz tako mislim no), zelo ju imam rada ampak izsiljevat se pa takoj od njunega rojstva nisem pustila...

joj ko bi vsaj še kak mesec počakal!!!!  mogočee kak namig, kako ga zmotiviram da bo v ležečem ali sedečem položaju  vztrajal dlje, al bo glede na to da je odkril čemu služijo nogice  zdej silu pokonci??
ma najbolj zanimivo je to, ker je zdej to vse v tako kratkem cajtu osvojil. Za martinovo je komaj obsedel, zdej pa kr naenkrat - prej kot v mesecu - pa že na noge!!!
drugače pa k.tja naš ima podobne fore. če nisem zraven posteljice, sploh ne zaspi, oz. se moram stalno vračat v sobo, ker dobesedno čekira ali sem zraven ali me ni,... zato zdaj sedim poleg njegovoe posteljce, on pa kao zaspi, pol pa dvigne glavo in jast rečem " tuki mami, panča panča" in glavico spet spusti in zapre oči - vendar to ponovi ene 3x-5x in jaz moram vedno reč "mami tuki, panča panča", pol pa je naenkrat ok....
ali je to razvajenost ali ni ne vem, ampak trenutno se mi zdi bolj pomembno da čimprej rešim trenutno težavo, kot pa da ga pustim da mi se dere in pol smo vsi na koncu z živci, lahko da se bom kasneje kesala, ker nisem drugače delala, ampak tko je....

sem ravno danes razmišljala, da bi bilo fajn, da daje M. še kdo drug spat, ne samo jaz (beri moj). sam kaj, ko takoj zgubi živce z njim... vsaj pravljico bi mu lahko prebral al kaj... mah, bo že. samo bojim se kako bo, ko grem nazaj na šiht, ko bom pač redno morala na službene poti.

grem kuhno pospravit pa mal kavčat... sem neki bljak volje danes, neprespana. bo že

pa kar neki črke spuščam

< Sporočilo je popravil ledenka -- 3.12.2009 21:34:13 >

_____________________________

Никогда и ничего не просите! Никогда и ничего, и в особенности у тех, кто сильнее вас. Сами предложат и сами все дадут!

uspavanje - midva imava rutino - kopanje, dojenje, pravljica, dojenje, vrtiljak. potem grem ven in pridem nazaj, če se zelo joka. včasih zaspi sam, včasih se pogovarja z vrtiljakom in aspi, včasih ga pa še dodatno podojim. ni neke panike je bilo že tudi tako, da je bila varuška z njim, on je bil podojen in v postlji, samo zaspal pa še ni. ga je šla parkrat pobožat, pa je bilo ok.

_____________________________

Никогда и ничего не просите! Никогда и ничего, и в особенности у тех, кто сильнее вас. Сами предложат и сами все дадут!

Jaz ne vem če je J. ravno razvajen, je pač kombinacija raznih dejavnikov vplivala na stanje kot je danes. To, da je bil ful bogi s krči in smo ga precej nosili, ker mu nič drugega ni pomagalo, vsekakor se pozna, da sem večino časa sama z njim, ker druge družine tukaj nimava, je pač tudi tak otrok, da zahteva pozornost. Jaz sem bila kot otrok popolnoma drugačna in to končno vidi tudi moja mama (mi ni verjela, ko sem ji razlagala). Moja sestra recimo je bila tudi ful zahtevna, ampak je to kazala tako, da je nagajala, samo moji starši tega niso znali prepoznat (to se sedaj spominjam za nazaj...).

Bo že... Danes je pikec sam zaspal, sicer sva mu šla dudo parkrat popravit, pa ga pobožat, ampak se je na koncu zamotil. Je bil pa čez dan težak in sem imela spet en grozen tenutek, ko sem mogla it stran.

ledenka, meni tudi pri uspavanju ne dela problemov... zaspi več ali manj takoj, ko ga položim v posteljico (danes je to storil moj),... ampak čez uro, dve se začne zbujati in takrat moram biti pa jaz zraven.

ja, je kar srhljivo pomislit, da bomo morale kmalu v službo.
v soboto imamo službeno "novoletno" zabavo in se bom malo bolj smejala našim kadrovnikom (rit, vem ), mogoče ostanem v firmi ( ),... drugače pa bom začela iskati kar novo. že po novem letu (če dobim preden zaključim s porodniško, jo bom prekinila)

ampak si bom morala spet nabaviti rokovnik,... pozabljam  (ali: pametni pišejo)

majuška, sta luštna za spanje!

Naša večerna rutina:

maja- umivanje, flaša, postelja.
jaka- večerja, kopanje, risanka, postelja. Knjigice beremo čez dan.

Stiskanja je samo za minutko, nič več. Stiskanje je potem v spalnici naprej Matr sem jaz ena čudna mama

aja, lahko noč

majana  je vseeno fino, da se zavedamo situacije in dejstva, da rabimo premor, ko je le-ta potreben!

FLASK_A bi rada ravnala tako kot ti, a se mi je tudi pri Urbanu nekaj zalomilo... očitno je odvisno tudi od otroka ne samo od starša

tudi jaz odhajam v mižalčke,... mogoče bo res sneg, ker nekaj tlači ozračje,... ampak čudno, ponavadi me boli glava, preden pade sneg,...

se je pokvaril moj vremenar,...

lahko noč!

Tako kot so otroci različni, smo tudi starši.  Pa različno se spopadamo s situacijami. Jaz sem izredno čustven človek in mi dostikrat čustva prevladajo nad razumom. Zato ga npr. ne morem pustit jokat, tako da se izjoka (kaj vem, pol ure, uro), grem k njemu ko se oglasi, ipd. Sigurna sem, da sedaj prihaja ven, to kar sem pogrešala v svojem odraščanju in otroštvu...
Že mora tako bit, nikoli pa nam ni naloženo več kot lahko prenesemo. 

k.tja, premor že, je pa grozljivo ko se zaveš teh čustev do otroka, ki ni nič kriv... To mene najbolj mori