IZVIRNO SPOROČILO: majana79
k.tja, premor že, je pa grozljivo ko se zaveš teh čustev do otroka, ki ni nič kriv... To mene najbolj mori
hudo je, ker smo ves čas nosečnosti misile o otroku le najlepše in ker smo čutile, da ga bomo imele najrajši na svetu in da mu bomo nudile le najlepše... želele smo si biti popolne mame! popolne morda res nismo, smo pa zanje enkratne!
jaz že Oskarju povem, da si lahko privoščim tudi ostala čustva ne samo pozitivna čustva in upam, da bo tudi sam razvil vso paleto čustev ter se jo naučil obvladati... zame je nečuteč človek mrtev človek. zame. za koga drugega pač ne.
in je že tako, da smo ljudje... in čustva nas delajo takšne!
otrok ni nič kriv, je samo povod,... opozarja nas, da zaradi rojstva nismo v raju temveč še vedno v "realnosti"...
a sem zakomplicirala?
sem pa našla nekaj, kar bi rada podelila z vami,...
ja, ja,... saj grem spat, ampak tole bi še podelila z vami,... (sem že pozabila nanj, a si me,
majana, danes spomnila)
http://www.edusatis.si/preprostost/kahlil-gibran-vasi-otroci-niso-vasi-otroci zdaj pa res: lahko noč.