Lep pozdrav
Se opravičujem, ker bom komentirala tole z zaostankom - še zmeri zaostajam z branjem za nekaj dni.
Namreč : tudi jaz še dojim Mašo in to z največjim veseljem. Sicer čez dan bolj malo ker je že goste hrane tolk ampak potem nadoknadi ponoči, ko se vsaj še 2-3x doji.
Urnik hranjenja:
7.30 - dojenje
11 - sadje ( dodam ali skutko ali jogurt)
14.30 kosilo
17 - dojenje na hitrco (parkrat povleče)
19 - mlečna kašica za lahko noč s keksom
19.30 - dojenje ( bolj za odžejat)
00 - dojenje
3 - dojenje
Potem pa se že ob 6 -ih zbudimo, ob 8-ih zaspi za kako urco, ob 12 zaspi za kake 2 urci,zvečer pa zaspi ob dojenju ob 19.30, to pa je po večini tud vse od spanja.
Morm povedat tud to da zvečer ko zaspi se potem skoraj vsakič tam nekje do 22-ih vsaj 3x zbudi z nekim jokom - kot da bi bla nemirna al pa da je kej takega sanjala.
Da nadaljujem kar sem hotla povedat :
Jst se pa neizmerno bojim nehat dojit, ker se mi zdi da me bo to čist napsihiral, imam tak občutek kot da bo šel del mene stran in da ne bova nikoli več tako povezani. Zato bi jo rada še kar dojila, dokler bo pač ona to hotela, pa čeprav imam na ta račun tudi jaz neprespane nočke, ampak mi ni nič težko za njo. Težko bi jo na silo odstavila, če pa vem da se ona rada doji. ( Ayvi brez zamere. Pa mi tudi nismo dobili vrtca, zato je verjetno meni lažje še nadaljevati z mojim mlekom).
Pa še o razvajenosti kot je mislim da Jutta pisala- tudi jaz jo imam izredno veliko po rokah ker tudi ona rabi bližino in pač izredno težko poslušam da bi se jokala in ji zato potem ugodim.
Ne me napadat, pač tako čutim in tako bom ravnala, pa čeprav sem na koncu dneva malce podrta in utrujena. Tako hitro raste in kmalu ne bo več priložnosti za stiskanje .
Uživajte še naprej.