Sm pa dons ugotovila, da je na tej strani tok enih punc, k so nekak povezane z mojim lajfom (al prek sorodnikov, sodelavcev ...) Me prov zanima, če bo še kera. Ker to je pa že res smešno - ta slo je res majhna

_____________________________

Doma imam dva sončka - Vida in Elo.

Moja izkušnja s CR je precej drugačna od Rožčine. Verjetno tudi zaradi druge oblike anestezije.
Jaz sem dobila spinalni blok.

1. Po dolgem šivanju me odpeljejo na intenzivno in na poti do tja, mi možek prinese našo štručko, da sem jo stisnila k sebi za nekaj sekund, nato smo se poslovili.
   
2. Po prihodu na intenzivno sem pisala SMS-je in imela občutek, da pa nisem čisto prisebna v glavi, ampak sile ni bilo.
   
3. Po cca 3. urah prošenj sem končno dobila štručko, da sem jo pristavila.
   
4. Zaradi oblike anestezije nisem smela stopiti na noge celih 24 ur, zato dobiš tudi kater, ki je več kot dobrodošel. Vmes so mi prek infuzije dajali kup nekih injekcij proti bolečinam, pa za krčenje maternice in ne vem več kaj še vse. V glavnem, popolnoma nobene, nobene bolečine. Nog pa nisem čutila od 8h zjutraj, ko sem dobila anestezijo, pa tja do 16. ure.
   
5. Po točno 24-ih urah me odklopijo z infuzije, v želodcu full kruli, lakote pa nobene.
   
6. Naslednji dan so me zaradi gužve ob 14h pričeli prestavljat na navaden oddelek, s tem, da sem mislila, kako se bom lahko sama prestavila na drugo posteljo, ki so jo pripeljali k tej na intenzivni, pa so babce vztrajale, da mi bodo pomagale. Še sreča, saj me noge niti približno še niso držale pokonci.
   
7. Na oddelku imam našo štruco končno skoraj ves čas pri sebi. Težave nastopijo pri usedanju na posteljo. Pokazali so mi, kako se to pravilno dela, da tudi manj boli, kajti mene je bolelo samo pri tem manevru, če pa sem ležala, pa bolečine ni bilo. V glavnem, če sem hotela dobiti štruco ali jo dati v posteljico, sem se pošteno namučila in večkrat prosila tudi za pomoč. Sem pa tja sta mi priskočili na pomoč tudi cimri.
   
8. Stalno sem imela na razpolago kup zdravil proti bolečinam, od lekadola do tramala. Jaz sem v vseh dneh vzela le 1 lekadol in še to šele 3. dan, ko me je bolj bolelo kot prejšnja dva dneva, pa še to takrat, ko sem stopila na noge.
   
9. Po dveh dneh in pol sprosim, da mi odstranijo kateter, saj sem si že močno želela pod tuš, kajti v tisti julijski vročini in dvodnevnemu močnemu potenju, sem ga bila še kako potrebna. Seveda sestre niso vedele za moje namene in so me res osvobodile tiste vrečke.
   
10. Po nekajkratnih obiskih WC-ja in potrditvi, da sem dovolj fizično močna, da se varno stuširam, sem to tudi storila. Sem si še lase umila in jih potem poslušala, da se bom prehladila, saj sem si jih sušila naravno, saj fena nisem imela. Itak je bilo pa veliko čez 30°C, tako da me prehlad sploh ni skrbel.
    
11. V šestih dneh, kar sem bila v porodnišnici, me je bolelo samo pri usedanju na posteljo z ležečega položaja, pri prvih parih korakih pa me je res žgalo po rani, ampak je potem bolečina ponehala in bila znosna. Zelo komot sem sedela po turško, kar sem izkoristila za dojenje. Ta položaj sta mi zavidali cimri, ki ga nista bili zmožni zaradi šivov spodaj. Ko sem šla šesti dan domov, sem se komot oblekla in tudi hodila, pa tudi po stopnicah šla brez vseh težav in bolečin, v avto sem se komot usedla....Skratka, nobene hude bolečine. Najhuje mi je bilo nekje tretji dan, potem pa vsak dan precejšnje izboljšanje.
    
12. Naslednjih 14 dni me je bolelo v predelu rane le, ko sem se pobirala s postelje v sedeč položaj.
    
13. Aha...ne smem pozabiti, da sem ene parkrat zakašljala, ali celo kihnila, kaj pa vem, kaj točno sem storila. No, to je bilo pa res kruto, no...bolelo za umret. K sreči samo par sekund, ampak noro boleče in sem upala, da tega (kašljala, kihala) ne bom več počela.
    
14. Do prvega pregleda je bolečina v celoti izginila, sem se pa precej pazila in smo hodili na zelo kratke sprehode, cca 1 km hoje ali pa še manj. Sem raje prakticirala sedenje v parku pred hišo.
    
15. Šive sem imela take, da so se sami razgradili, kar je bilo super, je pa srbelo, ko se je celilo.
    
16. Zelo hecno je, ker predel okrog rane nisem čutila cca 1 leto.

Jessy  za tako podroben opis. Vidim, da je bilo pri meni kar podobno glede "bolečin", štručke pa jest nism vidla do naslednjega dne.
Ampak kihanje, kašlanje, režanje je pa res ubitačno po CRju. Se še sedaj živo spomnim,kak smo se vse 3 režale, po zaključku smeha pa istočasno rekle "au". No, to je bilo še slabš, ker smo se še bolj začele režat  To so bili dnevi (vse smo mele otroke na EINTu)

_____________________________

Doma imam dva sončka - Vida in Elo.

Sara2007, zakaj točno boš imela CR? Saj si najbrž že omenjala, pa sem spregledala. Sorry!

Rožca, jaz 23.1. po vsej verjetnosti ne bom mogla, ker na ta dan praznuje moževa sestra in običajno na isti dan tudi vabi k sebi. Srugače je pa tako, da najbrž na noben datum ne bomo mogle prit vse.

_____________________________

http://www.mojalbum.com/taia/moje-torte

No punci, kaj pravta za predlagani datum? A bi lahka pršli?

_____________________________

Doma imam dva sončka - Vida in Elo.

Ja, klinc...tak je....  Pa naslednji vikend tudi ne morem, ker pa sestrina bebica praznuje 2. roj. dan...  Sej pol pa že kmal gremo rodit....kaj pa, če se kar v porodnišnici zmenimo?  Morda kar v porodni...

_____________________________

http://www.mojalbum.com/taia/moje-torte

To bi lahko vedla šele drug teden v petek. Bi bilo takrat najbolj ziher. Žal je tako, da kadar delamo plane, se nam zmeraj nekaj podre. Tko kakor se nam je za ta teden.

Jaz sem pa laaaačnaaaa........

_____________________________

http://www.mojalbum.com/taia/moje-torte

Ej mene pa zanima, kdo vse bo rodil na Ptuju?????