Jaz imam tudi totalno slab dan. Oziroma se mi zdi, da mi tile slabi dnevi sledijo že kar nekaj časa.
Včeraj sem šla k zdravnici, seveda na EKG-ju niso nič našli (ker kot ponavadi, izgine karkoli ti čutiš ko prideš tja). Rekla, pa mi je da je po vsej verjetnosti aritmija. Da, pa naj se takrat probam umiriti. Moram reči, da me je vseeno pomirila, ker mi je povedala, da z otrokom to ni nič narobe.
V ponedeljek, pa moram še v laboratorij, da pošljejo kri na pregled če je vse ok s ščitnico.
No in seveda, jaz včeraj sama sebi zabičam, da kljub temu kar se mi vse dogaja, da se umirim. A kaj ko se mi zdi, da se stvari malo umirijo, spet pride nekaj slabega.
Sem bila učeraj z mami na urgenci. Jo je stiskalo v prsih (leto nazaj je imela embolijo in so bili ravno takšni znaki), priznam sem se ustrašila, ker še nisem pozabila kako je bilo takrat. Na srečo so rekli, da naj se embolija ni ponovila, da pa ima mogoče (kot je pokazala kri) vneto srčno mišico. Upam, da vse mine hitro, ker jo boli in mene je po malem skos strah kaj se lahko zgodi. Ker tisto lansko leto me je dodobra prestrašilo. No ja saj ne samo mene, nas vse. Je bila takrat 3 tedne v bolnici s tem, da skoraj 2 tedna niso vedeli kaj je in ona, zmešana kot seveda je, je šla V SLUŽBO. Uhh.. ko je pa prišla v bolnico, ji pa še na wc niso pustili. Ne moraš vrjeti kako nekateri dohtarji nimajo pojma
.
No in vglavnem problem pri njej je, da je non stop v službi. Noben je ne mora prepričati, da je na prvem mestu zdravje in ne služba. Saj razumem, da ima ogromno dela in, da ne more vse pustiti iz rok. Vendar je že lansko leto zaradi tega imela ogromne posledice, ki jih čuti še danes.
No in sedaj spet. Grr.. sem tako jezna in žalostna obenem, ker ji noben ne more dopovedati, da tako ne gre in, da naj začne gledati sama nase. In sedaj bo spet lahko spet cel mesec ali več na bolniški, ja kaj, a pol pa spet tako kot prej
. Sem jo prav okregala včeraj, da nočem biti nesramna ampak kako naj ji drugače dopovem, kot da pa sem stroga z njo. Ker je noben noče izgubiti. S tem, da mi je lansko leto, ko je prišla iz bolnice obljubila, da se bo pazila. Nekaj časa je držalo, potem, pa spet od začetka.
In sedaj spet.
Ahh.. res ne vem. Bi rada pomagala, pa ne gre in ne gre
.
Upam punce, da imate ve boljše dneve!
Se opravičujem za dolg post, ter jamranje. Samo nekje sem morala dati ven iz sebe.
Lep večer!
Jaz se že cel dan spravljam okraševati sobo, pa še zdaj nič. Sem jo zaenkrat samo pospravila. Bo pa treba, da bo vzdušje malo lažje.
_____________________________
26.03 ob 23.32h je tudi zame posijal sonček z imenom Tija :)