Eno vprašanje: glede spanja novorojenčkov - ali bodo user posted image na začetku spali pri vas v postelji, ali že takoj v svoji posteljici oz. zibki? Zdaj sem brala en članek, da je fajn, da spijo skupaj s starši v postelji, ampak ne vem ... se pol pomoje navadijo, ali kako? Tiste, ki ste že mamice, verjetno lahko kakšno izkušnjo podelite ... user posted image user posted image Hvala lepa!
Ja, kar hitro se navadijo, ampak če je vama vseeno oz. če si želita, da je

pri vama - go for it. Pri moji svakinji je tamala spala 1 leto v svoji postelci, pol smo pa šli na dopust, pa sta jo tam dala v sredino in od takrat je zdej že 1,5 leto na sredini. pa še tavelika (skor 7) pricaplja sredi noči k njim in so pol vsi 4je stisnjeni. ampak njim je fajn - jaz si pa ne predstavljam, kaj bi imela od spanca. Najbrž se navadiš. Baje pa se otroci počutijo bolj varne - zato jaz tamali ne težim, ko hoče spat v najini sobi - lahko pride, ampak spi na svojem jogiju (imamo 1ga dodatnega in ga fliknemo na tla, ko pride do takih želja). Tavelik (4) pa ima najrajši svoj mir. Njega smo pri 10 mesecih odselili v svojo sobo (do takrat je bila stajica v najini sobi, ker sem ga ponoči dojila in se mi ni sprehajao po hiši), pa sem vidla, da bi ga mogli prej prestavit, ker je ON potreboval mir - od takrat je bilo dosti manj zbujanja ponoči
Jaz nisem za take hece, v taprvo me je blo strah, da bo

speštal

, ker moj je tako trdo spal, da se je včasih prevalil na mene in ga nisem mogla stran spravit - kaj bi z uno majhno štruško šele blo

. Zdej pa me je strah, da bi se jaz skotalila gor. Sej v taprvo res slišiš vsak šum, jokec ipd. ma že v tradrugo sem jaz po par tednih spala kot top in je dostikrat moj vstal, če je tamala jokala (al pa tavelik), jaz sploh nisem slišala. Jah, sem bila sama doma z obema, pa niti leto in pol razlike, s tem, da smo imeli vsak dan kuhano in skoraj ni bilo dneva, da nismo bili na doooooooooooolgem sprehodu. Sem zvečer zaspala kot ubita - sej če je blo za jest, me je

zbudil, drgač pa nekaj časa pojma nisem imela, kaj se preko noči dogaja v naši bajti
Pa tudi jaz se ne počutim dobro, če nimam veliko prostora okoli sebe, RABIM svoj prosotr in ni šans, da bi otroci spali pri naju. Mojmu se pa zdi fino, tko da jim dovoliva, če slučajno zjutraj prideta se pocartat, da bi pa prav spala pri naju pa nikoli. Drugače pa bo

na začetku čisto pri meni, ampak na svojem teritoriju - to sem si umislila že pri tadrugi, ker nisem imela energije ponoči vstajat iz postelje in dvigovat dojenčka, ker me je grozno bolel hrbet:

mi je napravil tak lesen ležalnik, na katerega smo/bomo dali tamal jogi - ta pa pride čisto v višino in ob najino posteljo pa do zidu. Pri glavi in zidu bo una obroba s spužvo not, na strani pri najini postelji pa nič - dojenček se na začetku še itak nikamor ne premika oz. ga tako založiš, da sigurno ostane na svojem jogiju - jaz pa ob jokcu samo malce prekotalim

in joško ven, pol pa spet prekotalim nazaj

. No, če si lahko predstavljate - tamal jogi bo kr nekako podaljšek najine postelje

To bo samo na začetku, dokler se dojenček ne premika, pol pa v svojo posteljo in verjetno tudi v svojo sobico.
< Sporočilo je popravil dskubin -- 1.2.2010 14:53:25 >
_____________________________
I don't know who you are -
But you probably deserve a hug.