Jutro vsem! No, saj je že dan. Najprej hvala vsem za lepe želje. Tudi jaz upam, da bo vikend miren in moj, v ponedeljek pa novim izzivom naproti. Sem pa že malce bolj umirjena, kot sem bila v začetku tedna. Upam, da ne pride kaka nervoza nazaj. Spim pa ne več tako dobro, ker mi po glavi roji tisoč stvari. Premišljujem o imenih, pa še vedno nisem neki ful navdušena nad nobenim. No, saj ožji izbor je, sam še vedno tuhtam, če bi našla kaj bolj waw. Sicer ko bo otroček tukaj in bo dobil ime se bomo nanj navadili in bo čist všečno. Sam pri prvi dveh sončkih se mi zdi da sva z imeni tako zadela karakter, da bolj ne bi mogla. Nino je umirjen, nežen, ljubeč, Anže pa razigran, trmast, navihan. Jima imeni prav pašeta. Nč, dost nakladanja o tem.
Ponoči sem dobila sms od sodelavke, ki je imela rok par dni za mano in je ponoči rodila punčko. So mi kar solze tekle, ker vem, da se je namučila zadnji mesec, ko je morala biti na opazovanju v porodnišnici, ker je dete prepočasi rastlo. Zdaj pa veselo carta. Tako sem vesela zanjo. Ni vedela spola, jst sem pa zanjo vseskozi slutila, da bo imela punčko. Pa pojma nimam zakaj. Zase pa nič ne slutim. Sam ker si želim punčko, bo po Murphiju sigurn fant. Ma bojo pa trije fantje. S prvima dvema uživam, mela bi pa punčko zato, da bi se mami lahko mal frizerko šla ipd. Bo kar bo, bomo videli v pon. Čeprav takrat komajda slišim spol, ker sem še tako zaspana, ko se zbujam iz kome in mi pokažejo dojenčka.
Zadnje dni pa bolj počivam, nič pametnega več ne delam, mal se mi ne da, mal pa nočem, ker mi dete vedno bolj pritiska dol. Pa bi rada kar ponedeljek počakala, če bo šlo. Delo in obveznosti bodo že počakali.
Lep dan vsem, pa naj ne bo preveč zaspan, tut če je deževno.