[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

To je bilo v Celjski bolnišnici. Gospoda so na urgentnem bloku poslali v dežurno ambulanto po napotnico. Umrl je pred vrati urgentnega bloka

Se strinam s Coltom in Bigdaddyem.

Kaj bi pa v tem primeru naredil, pa ne vem, ker človek nikoli ne ve, kako bo reagiral v tako stresni situaciji, kot je izguba otroka.

Pa še to, žalostno je, da je vsak tak primer raj na zemlji za medije.

nisem brala za nazaj, tko da je možnost da je kdo podobno mnenje že povedal. Jest mislim, da kdor dela greši. Napake so se, se in se bodo dogajale. Na žalost. Mi gre pa blazno na jetra, dan stroka priznava, da je zdravnica naredila napako, da je zaradi te napake otrok umrl in da ne bodo nič ukrepali, ker jih pač v to noben zakon ne sili. Pa kake zakone za boga imamo in ali se misli kdo zmrdnit, pa kej popravit?

_____________________________

Če bi rad bil srečen, BODI!!

Morda bi tukaj še napisla naš primer.
Rodila sem drugega otroka,keterega so mi le pol ure za tem odpeljali,brez pojasnila. Čez nekaj ur so mi ga pripeljali nazaj,spet brez pojasnila. 24 ur oziroma malo manj,kar sva bila v porodnišnici so ga kar naprej nekam vozili. Kljub temu,da sem zahtevala neke odgovore,kaj se dogaja jih nisem dobila.
In na lepem se pojavi zdravnica,pred mene vrže cel kup papirjev za podpisat,češ da gre sin nujno v Ljubljano na operacijo srca. Med tem,ko sem jokala in poskušala spravit podpis na tiste liste so mi ga odpeljali. Nisem se niti poslovila od njega. Mene pa so brezbrižno poslai nazaj v svojo sobo,kjer je ležala še ena mamica z dojenčkom.
Tam nisem ostala,ker sem takoj zapustila bolnico kar v pidžami in podpisala,da grem na lastno odgovornost ven.
Hočem povedat,da sem jim izredno hvaležna,da so mojemu sinu rešili življenje,ker samo en dan,pa bi lahko bilo prepozno. Bili so strokovni in delali po protokolu.
Sem pa razočarana nad njihovim brezbrižnim odnosom. Nobenega odgovora,nobene topline...nič.
Ker sem se jokala zaradi sina,so me hoteli nafilat še s pomirjevali,no potem me niso,ker sem glasno prtestirala.
Njihove strokovnosti v tem primeru ne bi menjala za tople besede,ker je to kar so storili bolj pomembno,kot to kako so ravnali z mano,ampak bilo je hudo,tako kot marsikateremu staršu.

Tudi v primeru Nekrep so zdravniki delali strogo strokovno,vendar malomarno,kot vidimo,staršem pa nihče ni prisluhnil. Bili so samo en odvečen dodatek tam,v tistem trenutku. Če pa jim bi prisluhnili bi se morda zgodba končala drugače.

in še ena v razmislek. Zdravnik z dežurstvom v nedeljski nočni zasluži (če imam pravi podatek v glavi) minimalno plačo. In pri porodu babica reče, bomo kar sami vse speljali, dr ne mara, da se ga ponoči budi  

_____________________________

Če bi rad bil srečen, BODI!!

Ko je šla nama tamala v hud vročinski krč in smo čakali kaj bo, ko je bla v operacijski je zraven prišla še moja teta in njen mož, ki sta bla tisti hip v veliko oporo. Pridejo ven iz operacijske, pediater reče, da mora narest preiskave vsi so bli tiho, le anastezist se je razgovoril, kako da je to epilepsija, pa kakšna zdravila poznamo pa bla bla. Žena se mi je sesedla, jest sem ji pa sam govoril, jo bomo že pozdravli. Pol pa 3 ure ni blo nobenga blizu. Še danes me boli glava, če se samo spomnim. Teta je nekaj začela nergat, pa sem ji rekel, da jo lepo prosim, če neha, da že vedo kaj delajo, da ju sicer rabim zraven, samo naj ne nerga zdravniku.
V tistem pride pediater in pove, da je šlo le za krč in da je epilepsija izključena. Tri ure je čakal vse izvide in naju prej z domnevami in možnimi diagnozami ni hotel obremenjevat. Napako je nehote naredil anastezist, ki je razglabljal o epilepsiji.

Sočutje...khm, en pediater vidi vsak dan toliko stvari, da bi se mu lahko lepo zmešalo, če bi čustveno gledal na vsako stvar in zato so dostikrat neosebni.

Točno tako! Zato v tem primeru absolutno podpiram Borove starše.

Glede tega, kaj vse se dogaja v zdravstvu imam pa tako različne izkušnje. Od res malomarnega odnosa, skrajne nestrokovnosti - ko je moja mami v hudih bolečinah pred leti sredi noči sedela v čakalnici dežurne ambulante ZD Trbovlje in se je med. sestra opravičevala, da moram počakat, da bodo tam vsaj 3 pacienti, ker doktor spi in ga ne sme budit... WTF???! Bila sem tam z njo in sem rjula toliko časa, da je moje vpitje zbudilo slavnega "doktorja" in se je ves nejevoljen pojavil na vratih ordinacije. In ugotovil, da je nujno!

Pa še 1 primer, moj lasten, ko je mene pred dobrima 2 tednoma dežurna zdravnica v ZD Zagorje praktično obtožila blefiranja, ko sem prišla tja, ker sem se od petka zvečer do sobote zvečer, ko sem šla tja, dobesedno dušila, nisem mogla dihat in sem lajajoče kašljala. Je rekla, naj pijem topel čajček in ležim, kaj delam pri njej?! Mož me je podil nazaj, ampak nisem imela več moči, zato sva poklicala na urgenco v KC, kjer so mi po telefonu namignili na laringitis in mi dali navodila. Po dobri uri mi je po njihovi zaslugi že odleglo

In ne, ne posplošujem, ker lahko tule javno pohvalim mojega osebnega zdravnika dr. Grošlja (Vitasan Zagorje), ker se vedno zavzame za človeka, je zelo previden in skrben, vzame si čas, ne skopari z laboratorijskimi preiskavami, če mu kaj ni jasno, takoj izda napotnico za specialista. Poleg strokovnosti pa je tudi človek s srcem na pravem mestu

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Sm se odločla, da še jst napišem par besed tule, verjetno me boste napadle, ampak, povem iz prve roke, ker sem na žalost ali pa srečo v sorodu z Nekrepovo družino.

V medije so se izpostavili sami, kar še od začetka ne razumem, sami klicali sem pa tja, naj objavijo njihovo zgodbo. Zakaj ne razumem? Umre ti otrok, potem pa o tem poslušaš vse povsod, bereš vsepovsod?..MA men se ne zdi ok...

Dobro glede zdravnice, je naredila napako, pa saj je človek, noben pa sedaj ne pomisli kolikoljudi je ona že pozdravila v svoji celotni delovni dobi do sedaj, to ni pomembno, zdej je pomebna  edino ta njena tragična napaka.
Starši pa...žal doma imajo še hčerko, ki jo že dve leti dajejo na stranski tir zato, da vlačijo sina po medijih....namest da bi ga pustil, naj počiva u miru, bogi ali škratek!

Pa ja...zadnjič sta sama rekla (ne po TV ampak privat), da vesta da dohtrca pač---je človk in se zgodi, ampak d se jima gre za denar, hočta neko finančno opravičilo.

Mislm, žlahta gor al dol...men je to bolano.
ZDej se pa spravte na mene,...:)

Ne gre zato, da bi moral imeti  čustvene izlive, gre za en človeški odnos in nič druga.
In tem staršem je otrok umrl, pa niti enega sožalja niso premogli izreči.

Potem starša sta res fajn profija, da premoreta toliko lažnivih solz še po skoraj dveh letih, samo zaradi denarja .
Ti si tu gor itak že nekajkrat dokazala svojo paranojo, kako ti vedno nekaj nekdo hoče in te ne mara. A znaš ti sploh o kom napisat kaj pozitivnega al povsod vidiš ljudi, ki želijo samo kakšno korist ?

A sta se kje pogajala ali sploh omenila kakšno finančno odškodnino?

< Sporočilo je popravil mika -- 14.12.2009 9:54:27 >

Žal veliiiiiiiiiika večina ravna točno tako, zato pa se ogromno napak, malomarnosti in primerov nizkotnega, človeka nevrednega ravnanja s strani nekaterih zdr. delavcev enostavno utiša in ni nihče kaznovan!

Seveda mi je hudo, ker trpi tudi hčerka, kar pa še ne pomeni, da bi bilo treba zdaj prekiniti vse skupaj in praktično prepustiti določenim "bogovom v belem", da se izmažejo brez kazni.

Zelo pogumna sta Borova starša, da se še nista vdala. Ob vseh teh polenih pod noge in strašni bolečini!

Družini Nekrep želim, da bi zmogli vse to breme in da bi se imeli radi. Moje misli so z vami.

< Sporočilo je popravil špelin@ -- 14.12.2009 9:58:01 >

Na žalost, na žalost . Brez skrbi.  Bostina, kako lahko je biti pameten in sodnik , a ne? Ti bi drugače, ti bi boljše, ti bi pravilno. Iz srca ti želim, da ne bi nikdar bila na njihovem mestu. Da ne bi nikoli izkusila smrt otroka, nemoč, da bi mu bilo lahko prizanešeno . Pa mu ni bilo . Zakaj že?

So že punce zgoraj napisale, da delamo vsi napake. Nekaj je napaka, drugo pa je ta farsa, ki se zdaj dogaja.

In poznam žlahto kot si ti. Žal predobro.


_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

Glej, tebi se to ni zgodilo. Ne veš kako bi ti ravnala, če bi nemočno gledala umiranje svojega otroka. In to z zavestjo, da se ne dogaja dovolj v smeri iskanja rešitve. Grozen mora biti občutek, ko bolnega otroka pripelješ nekam, kjer naj bi mu po vsej logiki vsaj nekako pomagali, ti vlili neko zaupanje in varnost, naletiš pa na gluha ušesa. In če se ne motim, sta starša šla v medije, ko jima je bilo jasno, da odgovorov, pravice in resnice ne bosta dobila po mirni poti.

In ko ju gledam, se mi zdi njuna žalost hudo pristna in hudo velika. Tisto o denarju ti pa ne verjamem. Lahko je nekomu tako anonimno podtakniti neke besede, slišane od npr. sestrične v petem kolenu in bog ve kako vzete iz konteksta.
Strinjam pa se, da imata še enega otroka, ki ju rabi. Ampak veš, nimata zaključka. In dokler ne bosta dobila zaključka, predvsem pa pravice bosta težko vrnila življenje svoje družine na prave tire.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ob vseh udarcih, ki sta jih prejela, bi se marsikomu že zmešalo  in res, občudovanja vredno, da še nista 'pokleknila', kar je po mojem točno tisto kar bi od njiju radi.....
Pa še nekaj: ja v vsakem poklicu so ljudje, ki tja ne sodijo in so ljudje, ki so rojeni za svoj poklic.... 


_____________________________

Nobody is perfect.

Hi! I'm Nobody

Cel ta primer je nepravičen. Nepravično je, da je moral otrok umreti, ker je zdravnica ni reagirala na krvne izvide, ker je ignorirala navodila iz Ljubljane, ker je ignorirala prošnjo staršev po premestitvi. Ni pravice. Pravica, zadoščenje? Hja nekako imaš prav. Nobena pravica oz. opravičilo ne bosta fanta vrnila v objem družine in družina ne bo nikoli več takšna kot je bila. Pravica, bi jima dala zaključek, možnost žalovanja. Ker v takih okoliščinah ne moreta niti žalovati, ker vse atome svoje moči porabita za iskanje pravice. Ne moreš rečt"o.k. tako pač je, nimamo kaj, gremo dalje". Pokaži mi človeka, ki bi to lahko storil.

Med seboj pa so poskušali reševati pa ni bilo uspešno. Starša sta šla kar nekaj časa po tragičnem dogodku v javnost. Ni tako, da sta butnila na plano takoj po dogodku. Dala sta možnost, čakala sta na obrazložitve in posledice. Pa ju ni nihče ne slišal ne uslišal. Lahko je biti pameten. Kaj dejansko pa bi vsak od nas v takem primeru storil pa ne more nihče z gotovostjo trditi.

Absolutno res, kar si napisala
A se motim ali sta šele nekako pol leta po smrti Bora šla v javnost??

Po skoraj enem letu po tej tragediji sta šla v javnost. Po skoraj letu trpljenja, čakanja na odgovore in vsaj malo sočutja s strani odgovornih. In kaj jima je drugega ostalo? Vsi smo lahko pametni kaj in kako in pišemo cele romane na to temo. Upam pa samo, da je v nas vsaj toliko sočutja, da če se že ne strinjamo, jima vsaj ne bomo metali polen pred noge. Že brez tega je njun boj težak.

< Sporočilo je popravil oka -- 14.12.2009 10:38:31 >

Na žalost je tako, da v medije pridejo zdravniki samo takrat, ko zagrešijo kako napako......ko pa rešijo življenje ali drugače pomagajo pa je to samoumevno.....in potem se ustvarja vtis, da zdravniki delajo zadnje čase samo napake.....pa ni čisto tako.....

Res se včasih obnašajo do nas pokroviteljsko in na način.....več vprašaš, manj zveš....vendar, običajno smo pri zdravnikih zaradi malenkosti, ko mogoče sploh ne bi bilo potreno, da bi šli tja.....in če bi bilo manj takih ljudi, ki drvijo v bolnice zaradi malenkosti, bi se mogoče zdravniki tudi lahko bolj posvetili res bolanim ljudem....

Do napak pa lahko prihaja......kot je že nekdo prej napisal, jaz lahko naredim napako in ostane le finančna zguba.....v skrajnem primeru me lahko odpustijo, vendar nihče mi ne bo prepovedal opravljati svojega poklica še v prihodnje.....

Mi pa pričakujemo, da se tej zdravnici odvzame licenca, da nikoli več ne bo mogla biti zdravnica, ker je naredila napako oz. delala malomarno.....kakšno malomarnost v službi si koneckoncev vsak od nas privošči, samo življenja nas ta malomarnost ne stane.......

Res je, verjetno je najbolj grozno, če ti umre otrok......in tako bolnišnica, kot zdravniška zbornica sta v tem konkretnem primeru naredili to napako, da sta se tako skrivnostno zavili v molk......in medijem ter ljudem na ta način dali vedeti, kot da jim ni mar za mrtvega otroka......

Je pa prav, da dobijo starši neko odškodnino, če ne že zaradi drugega, da se vsaj pri ljudeh ustvari vtis, da nekdo za nekaj odgovarja.....ker največji problem pri vsem tem je, da je splošno mnenje tako negativno nastrojeno do zdravnikov, ker imamo ljudje občutek, da za nič ne odgovarjajo, mi jim pa prepustimo svoje življenje v njihove roke.......in v veliki večini primerov nam uspešno pomagajo.....

vedla sem da boste napadle..pa vseeno sem povedala svoje mnenje..no niti ne mnenje kot to kar se dogaja v resnici, česar ni pred kamerami. to je to, pa me niti ne gane kaj zdaj pišete čez mene, vsak ima svoje mnenje, eni vidijo samo tisto kar pokažejo mediji, drugi vemo pa celotno zgodbo in tudi to, da je ta bolezen v družini,...pa ne bom sploh.
mejte se lepo, debatirajte po svoje, vsak ima pač pravico do tega.
mika zate pa tako nimam več besed!