Hvala za čestitke! S Katarino sva že doma, z očijem uživamo 100/h. Tudi jaz čestitam vsem, ki že uživate s svojimi srčki.
Naša punca je bila zelo točna - PDP 8.1., rojena pa 9.1. ob 4.28.
Moja porodna izkušnja: rodila sem v Porodnišnici Trbovlje, živim par 100 m stran, zato mi je bila logična izbira. V splošnem so porodnišnico hvalili, zato nisem nikoli razmišljala, da bi šla kamorkoli drugam. Tudi sicer nisem najbolj občutljive sorte - bolnica je pač bolnica, ravn uživati se v njej najbrž res ne da. Sem pa bila kljub temu v več pogledih razočarana.
S popadki kot iz učbenika (od 17-ih dalje, minuto dolgi na 5 min) sem 8.1. ob 20.00 prišla v porodnišnico. Priklopili so me na CTG in rekli, da popadkov nimam, in da ne bo še nič, ker pa je bil ravno PDP, pa rahlo sem zakrvavela, so me obdržali. Bila sem edina v sobi, popadki pa so postajali vse hujši. Kar najprej sem hodila do sestre in vztrajala, da se nekaj dogaja, ona pa, da to ni nič, da popadkov ni in da, če bi jih res imela, ne bi kar tako hodila tam po hodniku.
Ob 23.00 mi jo je uspelo prepričati, naj me da še 1x na CTG, ki je med popadki kazal 5-7. Takrat mi je rekla, da če bi hotela roditi, bi moralo kazati 127. Zdravnica, ki je bila zraven, je sicer rekla, da je enkrat že imela primer, ko CTG ni nič pokazal, pa so vseeno rodili, vendar so me vseeno poslali nazaj v sobo in rekli, da ne bo nič. Prosila sem za nekaj vode, niso imeli nič, so me pa poslali na vodomat v kletne prostore.
Ob 3.00 so postajali popadki že nevzdržni. Spet sem šla do sestre in jo prosila, če lahko nekaj naredi.. Spet me da na CTG in me pusti samo 25 minut, ko je prišla nazaj, sem še komaj normalno ležala tam. Rekla je, da popadkov ni, in da imam pač krče zaradi širjenja materničnega vratu. Rekla sem, naj pokliče zdravnico. Ta me je potem pogledala in ugotovila, da sem odprta 5,5 cm. Potem se je pa mudilo - pokličem fanta, tam pripravijo vse potrebno, ob 4.28 rodila 50 cm dolgo in 2750 g težko zdravo Katarino. Sam porod je sestra kar v redu vodila.
Naslednji trije dnevi so bili pa zame grozni.. Punčko sem dobila takoj, ko smo šli iz porodne in je bila ves čas z mano. Jaz sem potrebovala počitek in nekaj spanca, pa sem ga v treh dneh skupaj dobila le par ur. Podpiram sicer sobivanje mame in novorojenčka, ampak ne za vsako ceno in samo, če so zagotovljeni pogoji za to. Vse noči je prejokala, ker je bila lačna.. Pa umivanje otročka vsako jutro ob 6.00 - ena sestra nam je na hitro pokazala prvo jutro, nato pa vsako jutro točno ob uri, kot v vojski - tudi, če je še spala, sem jo morala na silo buditi..
Drugi dan so v sobo, v kateri sva bili sicer dve, pripeljali še eno starejšo gospo, ki je imela neko operacijo in se je zbujala iz naroze, bruhala,........
Vsak dan je zmanjkovalo vložkov, brisač, sp. hlačk, pleničk, ... kar naprej je zmanjkovalo čaja.
Mislim, da bi dojenčku prijazna porodnišnica morala v vsakem primeru v prvi vrsti upoštevati stanje in želje mamice, saj je od tega odvisno tudi počutje otročka. Jaz sem bila po porodu kar precej šivana in me je tudi precej bolelo. Obe bi se počutili veliko bolje, če bi jaz imela možnost, da se vsaj približno odpočijem. To sem jim tudi povedala, pa so potem pri meni zbudili občutek, da mislim samo nase, pa da ne vem, kako koristen je rooming-in, da otročku delam škodo, če ga ne bom takoj podojila.. Lahko bi me poslušali in bi skupaj iskali rešitev za uspešno dojenje.. Ne vem kolikokrat sem prosila za kakšno mazilo za dojke, pa niso imeli nič.
Tako - moja izkušnja, malo bolj na dolgo.
Zdaj sva končno doma, počasi obe okrevava .
Ko bomo družinico še razširili, bom šla ponovno v našo porodnišnico, ker je pač blizu in je najbolj praktično - to je pa tudi edini razlog.