Kaj če pa nobenemu to ne bo ustrezalo?

Jaz osebno sem iz glasbeno usmerjene družine in si itak želim, da bi pa moj sin tudi igral kak instrument ( zdaj, pri treh, ima veselje in tudi talent, kak bo pa pozneje, pa kdo ve.)
Če bo želel, bom izjemno vesela, če mu ne bo do tega, mu pa ne mislim niti enkrat "lahko bi,...." al pa "še vedno te lahko vpišemo....."
Rada bi se odrezala tako, da bo zadovoljen s tistim, kar bo dosegel, ter ponosen na naju, da sva bila dobra starša, tako kot sem jaz ponosna na moja.

Nikjer nisem omenila siljenja. En šport jima bo že potegnil. Bo treba poskusit več stvari, preden se bosta odločila.

Anja, saj jaz o nobenem siljenju.

Jaz sploh ne utegnem razmišljat, kakšna bosta. Imata sama toliko idej; zaenkrat poslušam, se čudim, čudim....
Sine (7 let), se odloča ali bi imel pet otrok, ali raje tri otroke in tri pse. Bo pa definitivno policaj, pa verjetno še učitelj in gasilec. Je zadovoljen izračunal, da je dan ravno prav dolg za tri službe.
Hčerka (12 let), imela bo dva otroka, psa. Pred kratkim je trdila da bo paleopatologinja, honorarno balerina, ki bo z gusarsko ladjo odpotovala v Egipt. Zdaj pa se bolj nagiba k ideji, da bi postala modna kreatorka, pevka, pa da bi ustanovila človekoljubno organizacijo, če ji bo čas dopuščal pa bi imela še restavracijo.
Skratka poslušam, zapisujem, čez leta bomo videli...

Trenutno kaže, da bo triletni sine znanstvenik, dveletna hči pa šefica.
Očitno kozoroge vleče v politiko, ovne (moja hči) pa v šefiranje.