IZVIRNO SPOROČILO: mamamajča
Nikoli ne razmišljam o tem, ker nočem. Zdaj je star 3 in razmišljamo samo o tem. Pika.
Mogoče malo mimo, ampak dostikrat me kolegice, ki še nimajo otrok, sprašujejo, kaj bi naredla, če mi bo lepega dne sin povedal, da je gej. NIČ! Če je on srečen, sem tudi jaz.
Podpora. Svaka čast. In sprejemanje in spoštovanje njegovih želja in ne starševskih.

Meni se zdi licemerstvo, da ta na koncu en takšen to vpraša, ki svinga, ko gre za bi ali ne bi seksualce, ko ga zlijejo v rit ene tri litre ali pa še prej kaj popušijo, da se sprostijo, naslednji dan pa obsojajo tiste, ki so si privoščili ravn tako drugačno življenje, ki ne zajema samo moškega in žensko. Če je na tri in pet in kaj vem deset sprejemljiv, v različnih sendvičih, čudno, da si pri hrani tako ne očitajo, ko tisti, ki je še vedno piščanca z vilicami, čeprav je po bontonu dovoljeno tudi z rokami, rogopeteče, ko viličar vidi rokodelstvo na piščancu. Licemerje slovenske ozkogledne publicitete, kjer na koncu ugotoviš, da tisto kar nekateri skrivajo in na glas hkrati pihajo, za seboj nosijo še več teže zgražanja kot tisti odkriti, ki so si na jasnem s svojimi željami.
Zakaj ima za vsak slučaj fajmošter že kuharco? Smo tako daleč, da sedaj pravijo, zakaj ima za vsak slučaj pri "sebi" froce! Včasih se je reklo, ljubav na prvi pogled, sedaj se pravi ljubav na prvi krevet pa tako naprej. Včasih je bilo npr. tako, da smo verjeli v Boga in tistim, ki jim služijo v cerkvah, sedaj prihaja do navzkrižij, ko je cerkev, torej so ljudje zasedli prestol in potem pride do vonj, ko pravijo, da je vse v imenu Boga, Alaha in ostalih imenovanih Bogov - je pa vse v imenu ljudi! Cerkev je bajta kot ostale bajte, samo da se jim reče hiša, ljudje so krvavi pod kožo in imajo čustva, tako negativna kot pozitvina vsi ljzudje in ti kot verniki ali cerkveni, ki tam živijo, niso drugačni (tud Dalajlama je fasal želodčne kamne, le zakaj). Delovanje v nekem prepričanju teorije, ki nima nič s prakso, zame nima teže. Kot jo ti, ki so sedaj v vernih institucijah prikazujejo. In so jo tudi že prej. V ta namen je bilo preveč vojn. Torej, je namen človeštva, če se pogleda še istospolnost vse samo v vojni? Kdo bo koga?
Ljudje so pozabili na medsebojno ljubeznivost inn ljubezen, pozabili so nase, posledično tudi na druge - Egoizem je še vsakega prej kaznoval, razen če le ta ni bil nujno za obstoj upravičen svojega delovanja.
Mene nihče ne moti, dokler ne posega v moj prostor - če sem se odločila, da nekoga sprejmem, ga sprejmem. Tudi sama nisem popolna, zato tega ne morem pričakovati od drugega. Sem se pa pripravljena prilagoditi, zato od bližnjega pričakujem enako. Ko sprejmeš "napake" nekoga, tudi sam lažje živiš, bolj svobodno, složno in z ljubeznijo drug do drugega.
Vse ostalo, nepriznavanje čustev, ki jih človek goji, pa čeprav so drugačna od nas samih, vcepljanje svojih egoističnih čustev zaradi pričakovanj, pripelje do zatiranja čustev drugega; posledično pride do upora, negativne energije, spet ego zaradi drugih in njihove nesprejemljivosti in hkrati vaše oz. tistega, ki se s tem spopada. Nikdar se nisem, če bi kdo rekel, da naj bom najprej gej al kaj takega - ni mi potrebno, kajti vem, da podpora premaga marsikaj in resnična ljubezen človeka s sprejemanjem tudi. Vse ostalo - v takem primeru, tudi če ostalih ne "slišiš".
Slednje so osnove že pri banalnih stvareh. Se ti opravičujem, si me potegnila mal na stran pota nepriljubljene tematike.

Ampak, ti boš kriva

Se hecam, je dobro, da si izpostavila, ker eni so že, drugi pa še bodo, z vednostjo ali brez, s sprejemanjem ali brez.