Zanima me kaj menite, koliko znanja imate iz šole v primerjavi s tem, koliko ga imate iz vseh ostalih področij (tv, radio, internet, knjige, tečaji, seminarji, pogovori z znanci, prijatelji, hobiji, samoučenje ob izkušnjah, dodatna izobraževanja v službi....)?

Vse skupaj več iz šole, ali več iz samoizobraževanj?

iz srednje mi je ostalo še kar neki znanja. sem hodla na zdravstveno zdaj pa sem v čisto drugih vodah ampak so mi razna zdravila, izrazi,......ostali znani in jih jemljem kot same posebi umevne še posebej pa ko je treba otroku naki narediti za zdravje (dat svečko ali druga zdravila, čistit nos, .... tud ko dobi inekcijo) me ne gane, nimam občutka, da bi trpel. Verjetno če ne bi hodila na zdravstveno bi jokala ko je dobil prvo inekcijo tako pa mi ga ni problema držati, tud ko se kri jemlje. upam, da me razumeš kaj mislim.

ostala znanja - hja tako tako, če pa kaj ne vem pa najdem na internetu . Če se spomnim ak štor sem bila ko smo dobili 1 računalnik domov, sem samo igrice gor igrala pa je bila mami pametna kaj in kako, zdaj pa ko ji zablokira sem že jaz na telefonu

_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120

Bom rekla, da kar iz ostalih področij. V OŠ, v gimnaziji pa sploh so na bombardirali z ogromno količino snovi, od katere je bilo le malo uporabnega, zapomnila pa sem si tisto, kar me je veselilo. Na faxu je bilo malo bolje, ampak tam si tako ali tako odvisen od gradiva, ki si ga sam najdeš in od lastne iniciative in želje po tem kako globoko boš zabredel v snov.


lp

Jaz sem dosti več znanja pridobila z samoizobraževanjem. Vzamem knjigo in berem tisto kar me res zanima,enako tudi na netu.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Joj, Gina, a lahko kdaj odpreš kakšno temo, kjer lahko odgovorim čim krajše? . Zanimiva tema . Spet bi se lahko razpisala, pa se mi ne ljubi.

Drugače pa, definitivno - osnovno znanje izhaja iz šole, za kakšne detajle je pa treba tut v različne vire pogledat.


_____________________________

Nihče vam ne more dati več, kot vam jaz lahko obljubim.

Osnovno znanje - matematika, slovenščina, kemija, fizika, biologija, tuji jeziki itd...vsekakor večina znanja in osnovne šole in gimnazije.
Strokovno znanje - iz fakultete.

Vsekakor pa se, za nadgradnjo ali obujanje znanja, obrnem tudi na različne druge vire. Brez tega pri mojem delu ne gre....

Dejstvo pa je, da me je šola naučila poiskati znanje, ki ga potrebujem.

Logično da imamo "osnovno znanje" iz (osnovne) šole - če te ne bi naučili osnov pisanja, branja in matematike, bi bila pa bolj kriza....

Saj piše samo a maš več iz šole ali več od drugje, ni tako dolgo ali zahtevno vprašanje?

Jaz imam veliiiiiko večino znanja prav gotovo iz drugje. Iz šole pa neke osnovne osnove, to je pa res. Matr, saj sem tam preživela več kot 16 let, vse tisto bi lahko konzumirala v manj kot četrt tega časa, ostalo je bil odvečen balast.

jst sem to znala pred šolo, tko da še to ne morm rečt, da mam od tam
drgač pa resno - ne vem če sem kaj ekstra odnesla iz šole, sploh uporabnega vsi oni podatki ki so nam jih šopali, datumi, itd., ma men je to vse šlo....tud pesmi k smo se jih tolk mogli dudlat na pamet, ne znam več, ajd, zdravljico, sam ne zarad šole pa k so nas tolk posiljevali s cankarjam, jaz sem bla čist bolana od tega, grozno mi je blo, od vsega tega jamranja in bede, pa sem drugače blazno rada brala ( do petega r sem prebrala vse knjige v lokalni knjižnici ), ampak tole se mi je priskutlo, da ne govorim o kaki kafki, k smo to brali in kao analizirali še zdej bi mogla kej močnega skadit, če bi hotla povdat kaj si predstavljam ob njegovem pisanju,kaj šele v osmem
pa nisem neumna, dauč od tega, mam čist soliden iq pa skoz so mi vsi tumbali, kok škoda me je, k sem tolk brihtna, sam lena in svojeglava v isti sapi so pa ubili v meni še tisto malo zanimanja za šolsko snov, ker pač ni blo po učnem načrtu
pa v glavi mam ogromno enih podatkov, ogromno stvari vem, tud čist brezveznih, sam iz šole ziher ne.
pa k sem za enga našga pesnika, k sem mogla referat nardit, navedla da je umru zarad sifilisa, sem dobila ukor to sem si pa zapomnla




_____________________________

..tko ovdje ne poludi, taj nije normalan!

Spet se mi je na bolš poslabšalo!!

Ja znam da me ljubite, u ljubavi je spas, izpred oči mi se gubite, volim i ja vas!

Na določenih področij več iz šole( matematika, geografija, zgodovina, kemija, biologija, francoščina) na drugih(angleščina, italjanščina, zdravstvo, spolnost, vzgoja otrok, računalništvo, šport...) več iz interneta, tv,knjig , tečajev in ulice Takšnega življenskega znanja kar mi pride vsak dan prav  vsekakor premal iz šole sploh iz slovenske, ker so učbeniki polni enega balasta k ga pol v praksi redko rabiš. Italjanščino sem se naučila iz tv pa od nee prjatlce, ki ma starše italjane.

_____________________________

Sedaj nas je pa toliko kot prstov na roki.

Jaz sem se čudila sama sebi, ko sem enkrat pri nekje 22 letih zapadla o en pogovor o partizanih in 2 svetovni vojni, ki smo jo lajni takrat še celo osnovno in srednjo šolo.Pa nisem vedela skoraj nič. Se pravi nekje 3-4 leta po srednji šoli nisem znala razen osnov ničesar. In sem se potem spustila v raziskovanje.
Zelo malo znam kemije, fizike in matematike - razen čisto osnovnega se ne spomnim več skoraj nič kljub temu, da so naravoslovni predmeti bili vedno pri meni na prvem mestu . Tako, da relativno. Jaz sem se največ naučila iz tega mojega raziskovanja. Ker imam vsako leto nekaj s čimer se obadam in to potem do neke laične mere raziskujem.
Letos je moja tema- Prostozidarstvo, lože. 

natanko toliko, kot sem ga negovala po koncu šole- nič. poznam razliko med Slovenijo in Slovakio, ne ločim pa Estonije, Litve in Latvije.  edino, kar obvladam, je matematika za srednjo šolo, ker jo ves čas inštuiram. vse ostalo pa se učim sproti in znova.
sem že zdavnaj rekla, da ko bo šel tamal v šolo, greva midva z možem tudi  jovo na novo

aja. bolj pomembno, kot samo znanje, mi je, da znam informacijo poiskat in jo uporabit. in na svojih inštrukcijah vedno poudarjam, da se ne smejo učit na pamet. in še, da ko se naučimo učiti se, je pol problema rešenega. (no, to pa ni znanje iz šol, ampak iz življenja)

< Sporočilo je popravil mizantrop -- 5.1.2010 21:50:19 >

ko sem jaz hodila v šolo in na faks, je bila še samo Sovjetska zveza

_____________________________

...vox populi...

Uh, a veš, koliko imam na to temo za napisati 
Evo, ravno danes sva s prijateljico, ki je btw bila moja sošolka v OŠ in SŠ, pogovarjali o tem, koliko znanja še imam iz SŠ. Ful se je začudila, ko sem ji rekla, da ne znam desetprstno slepo tipkati, ampak da pa vseeno ful hitro tipkam s 6 prsti - pač, nikoli se nisem tega dobro naučila v šoli, kasneje pa nikoli tega nisem uporabljala v praksi oz. službeno, nisem trenirala.
Prav tako o večini strokovnih predmetov iz SŠ nimam blage veze - se sprašujem, kako sem jo sploh naredila.
Enkrat sem mogla prav v index pogledati, če smo v SŠ sploh imeli biologijo, ker jaz sem trdila, da je nismo imeli, ostali pa, da smo jo v 1. letniku sigurno vsi imeli. In ja, imeli smo jo, ampak jaz se tega sploh ne spomnim; ne prfokse ne snovi, nada, ziro, niente, nula, ... Imela pa sem jo 4

Pojma nimam niti o kemiji. Edino, česar se spomnim še iz OŠ, je, da obstaja periodni sistem in da se računajo neke formule. Pa sem imela tako v OŠ kot v SŠ kar zajebane tršice.
Največ kemijskih simbolov sem se naučila z reševanjem križank , pa še to poznam samo tiste stalne, h2O, Ca in to , večino ostalih poiščem v Ugankarskem slovarju .

Angleščine sem največ odnesla iz 1. letnika SŠ, ko nas je učil en res res res zaj... prfoks.

Slovenščina: vedno sem jo imela rada, ampak v znanju pa nisem najbolj briljirala - tisto učenje življenjepisov na pamet me je naravnost ubijalo. Sem pa iz OŠ res odnesla dobro znanje iz stavčne in besedne analize, iz SŠ pa ljubezen do književnosti. Ampak Cankarja in Franceta sem pa vzljubila šele na faxu in še to popolnoma samoiniciativno - fax mi je dal možnost, da sem ju končno razumela in videla v drugačni luči.

Fax: o, Marija, koliko enega nepotrebnega balasta je bilo pa tam. Definitivno 3/$ tega ne rabim pri svojem poklicu
Poznati sem mogla selo staroslovansko abecedo (no, to mi prav pride pri branju srbščine ), pa sklanjati stare slovanske samostalnike (učenik, učenika, učeniku, učeniku, učenik, učeniče, učenicjeh ali nekaj takega - no, tega se pa res spomnim, ker sem ga sanjala, ko sem se učila/dudlala na pamet za izpit), je bilo pa včasih malo več sklanjatev, kot jih poznamo danes.
Pa poznati sem morala vsa slo narečja, vse premene soglasnikov in samoglasnikov v določenih narečjih itd.
Potem smo imeli poseben predmet za samoglasnike, pa poseben predmet za soglasnike, ...

svetovna književnost - za izpit pri slavnem Janku Kosu smo se morali NA PAMET naučiti njegovo famozno knjigo Pregled svetovne književnosti. Na izpitu si dobil, kaj pa vem, deset vprašanj (npr. naštej 3 japonske pesnike iz tega in tega obdobja, naštej tri pesmi tega in tega indijskega pesnika, naštej pet tragedij Shakespeara, v katerem stol. je bilo to in to obdobje, itd.) Danes moram vse te podatke iskati po netu ali v knjigi, ker v glavi ni ostalo ama niente

A še kaj napišem

A pa znaš našteti vse države, ki so jo tvorile

Studij ni namenjen posamezniku. Programi so za  vecje stevilo studentov, ki se potem ukvarjajo s tem in onem. In kakor tebi npr. ne pride prav znanje cerkvene slovanscine ali morda komparativne slovnice slovanskih jezikov, meni pride zelo prav. In tebi bi, ce bi se znasla v dolocenih situacijah.
Npr. komarativna slovnica slovanskih jezikov in starocerkvena slovanscina ti dajo izjemno osnovo za ucenje katerega koli slovanskega jezika. Ucis se lahko po refleksih diftongov in avtomaticno znas, da je r(on)ka v slovenscini roka, v bsh ruka, v makedonscini raka, v bolgarscini polglasnik r'ka, v cescini ruka itn...
Etimologija slovenskega jezika, zgodovina jezika, dijalektologija .... se ne morejo resneje raziskovati brez znanja zgorajnavedenih predmetov.
Nekdo drug bi tudi rekel, da je na istem faxu veliko balasta, pa bi nastel prav nasprotne predmete.
tako se tudi za OS veliko ljudi buni, da kake bedarije se otroci ucijo (nad, pod, pred...., pa risanje kvadratkov, pa prerisovanje in prepisovanje), pa drugi vedo, da kljub temu, da to izgleda kot nepotrebno je nujno potrebno za uspesen ucni proces pozneje.  To ne pomeni, da balasta v solah ni.

IMO brez nekega znanja usvojenega v soli, pa ceravno se ga niti ne spomnimo, ne moremo zgraditi ucinkovit sistem samostojnega in vsezivljenjskega ucenja. Ohranjanje zvedavosti in raziskovalnega duha ter njegovo negovanje po koncu formalnega solanja vsekakor pomaga.

_____________________________

http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related

Mišek, vem, da ni fax namenje posamezniku, dejstvo pa je, da ustvarja/specializira določene profile. In na mojem študiju so bili določeni profili dokaj jasni (pedagogi, lektorji, jezikoslovci, prevajalci, pa mogoče še kaj drugega, kaj vemo, kam nas zanese pot). In prav je, da so nam vsem ponudili neke določene osnove, tekom študija pa nam bi vendarle morali VSEM ponuditi tudi tista specifična znanja, ki bi jih v svoji usmeritvi potrebovali.
STCSL je bila meni super predmet, koristen, vendar to pridobljeno znanje v svojem poklicu popolnoma izgubljam. In še marsikatero znanje, ki ga pa seveda uporabljajo drugi, nepedagoški profili. Pogrešam, in to zelo zelo, pa druga znanja, ki jih pri študiju nisem pridobila, pa bi jih mogla. Ker tisti, ki "delajo" študijski program, vendar morajo vedeti, kaj določen profil potrebuje.

Hočem povedati, da je tudi študij preširoko zastavljen, pa vendarle ne bi smel biti. Ker pri študiju vendarle govorimo že o neki ožji specializaciji, za katero smo se morali odločiti že v 1. letniku (pedagoška/nepedagoška smer). Tisti štirje splošni pedagoški predmeti, ki smo jih imeli, in dva "kao stokovna" ped. predmeta (btw naša generacija je imela samo enega, ker za drugega ni bilo predavatelja ) nam niso dali nobene, ampak resnično nobene koristne podlage za to, da smo učitelji. In to si upam trditi na glas in bom trdila do konca svojega življenja.
V svojem poklicu npr. potrebujem veliko Cankarja, še več Prešerna, pa ne enga ne drugega nisem bila skoraj nič deležna. In potrebujev veliko svetovne književnosti, določeniha avtorjev in njihovih del, seveda, pa sem se iz tega področja mogla napiflati SAMO Kosovo knjigo - in povej mi, prosim, kaoliko je realno notri zaseženo v šoli potrebno poznavanje Skakespeara, Kafke, Gogolja, Dostojevskega, ... ??? Par opisov najbolj znanih njihovih del in njihov življenjepis - to je to.

Ne vem, Mišek, ampak jaz si izobraževalni proces predstavljam kot neko gradacijo znanja, ki se skladno s človekovo poklicno usmerjenostjo oža oz. specializira na določeno področje.

Bi rekla tako, da se moje znanje dopolnjuje in poglablja.
Brez tistega, kar sem dobila skozi formalno izobraževanje ne bi razumela marsičesar, kar pridobim skozi samoizobraževanje. Mi je pa slednje seveda ljubše, ker berem, študiram, sprašujem in dobivam odgovore na stvari, ki me dejansko zanimajo.
Pridobljeno znanje se mi ne zdi odvečno, pa če je še tako balastno in na prvi pogled brezveze, bolj me moti način, kako je bilo to znanje podano. Npr. konkretno mi 90% srednejšolske matematike ne koristi čisto nič. Dokler mi ni bratec malce podobneje razložil, da se integrale lahko zelo koristno uporablja v gradbeništvu ali da vsaka ura orisuje sinusoidno gibanje, mi je bila to zgolj sama sebi namenjena teorija. Če bi mi to isto zanje nekdo posredoval skozi prakso, skozi življenje, ki nas obdaja, bi zagotovo večina tega znanja dobila zelo uporabno vrednost.

Pa še nekaj: če ne bi imeli predpisanega formalnega izobraževanja, mi vse samoizobraževanje ne bi pomagalo, ker neglede na vse, sem popoln antitalent za jezike, glasbo, telovadbo, umetnost in sama nimam dovolj volje in discipline, da bi pridobila znanje tudi s teh področij. Ker pa sem imela ravno za te predmete v OŠ in SŠ nekaj dobrih učiteljev, sem izvedela marsikaj tudi o glasbi, o gledališču, Da Vinciju, dramski igri..., oni so bili tisti, ki so me motivirali in dali veselje ter spodbudo, da sem naredila tudi kakšno stvar, ki jo sama nikoli ne bi.

Strinjam se z vsem kar si napisala, s citiranim pa prav posebej. je pa to IMO ze neka druga tema.  



Poklicna usmerjenost, kot si jo jaz predstavljam, ni ozanje oz. specijalizacija v dodiplomskem studiju, ker resnici na voljo, pri 18-ih, ne ves natancno s cem se bos iz dolocenega podrocja ukvarjal. Zato je pa podipilomski studij. Iz sirokega, ki te lahko pelje kamorkoli, gres na ozje (formalno magisterij), ki je se vedno toliko siroko, da so formirane skupinice do povsem individualiziranega studija (formalno doktorski studij), kjer se ubadas prav in izkljucno s tem, kar te zanima in kar hoces in to na nacin, ki ga hoces. Pisem formalno zato ker veliko nas se ukvarja z doloceno problematiko in napreduje po isti poti ozanja, brez neke formalne potrditve ali organiziranosti.

V času ko sem studirala so bili samo pedagozi / nepedagozi na izbiro. Vse ostalo je bilo jezikoslovje. O prevajalstvu ni bilo npr. ne duha ne sluha, pa so prav ti jezikoslovni kadri postavili na noge tudi oddelek za prevajalstvo. Veliko ljudi bi lahko reklo, da im fax ni ponudil tisto kar so rabili. Po mojem mnenju im je dal osnovo, izhodiscno pozicijo za napredovanje. saj samo lastna volja in zelja po necem novem, po novem znanju, po raziskovanju ipd, bo porodila smeri, ki so zanimive za studij oz. potrebne.
Morda bo cez cas razpisana tudi skupina, ki bi tebi bila pisana na kozo, inciativa, da bi se kaj takega zgodilo, pa od nekod mora priti.
Samo izvajanje predmetov... pa ego profesorjev... o tem ne bom zgubljala besed. Moje izhodisce je, da vidim kaj mi je fax dal in ne ugotavljanje kaj mi ni dal. Vse kar mi ni dal, lahko nadomestim sama, a lahko nadomestim, ker imam dobro osnovo (pa tudi sreco, da sem studirala tudi na nekih drugih univerzah). Tisto, kar sem sama "zamerila" ljubljanski univerzi je, da je studij izgledal kot srednja sola - sami seminarcki po dve tri strani, pa malo naloge, pa to pa tisto... pa prav vsak je lahko fax koncal, ne da bi enkrat pokazal zavzetost in studioznost. Z druge strani sem na drugih univerzah - fakultetah srecala sistem, da dobis literaturo in program, pa ves kaj moras vedeti na izpitu. Profesorji na razpolago na govorilnih. Vsedi se, primi se v roke nastudraj, ce ti kaj ni jasno vprasaj in pici dalje. ce nisi imel lastne volje in iniciative si hitro pogorel. Ja, pa domacih nalog ni bilo :)



_____________________________

http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related

Se popolnoma strinjam.

_____________________________

http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related

Mišek, saj v bistvu se strinjava in misliva enako. 

Definitivno je dobra podlaga potrebna za vse nadaljno znanje. Žal pa se v času izobraževanja, sploh osnovnošolskega in celo srednješolskega, pogosto zgodi, da skozi sito padejo stvari (rečemo jim pač balast), za katere v danem momentu nismo ali zreli ali nas ne zanima ali nismo za tisto reč nadarjeni ali je zadaj slab učitelj ... Temelj pa ostane, torej tisto bistvo vseh ostalih (ne)bistev, ki jih potem pač naprej nalagamo.
Škoda je le, da gre veliko dela, živcev, slabe volje tako s strani učencev in staršev kot tudi učiteljev v nič.

Glede na to, da imam samo OŠ, imam definitivno več znanja iz uradno nepriznanih samoizobraževanj. Pa še iz OŠ (in tistega letnika SŠ) mi ni ostalo veliko:
- slovenščina in književnost: pravopis mi gre 99%-no, spomnim se letnic rojstva in smrti od Prešerna, potem pa se zadeva počasi zaključi.
- matematika: znam je toliko, da me v trgovini ne ogoljufajo, pa morda še kakšen enostaven ulomek zraven. No, celo s šestilom bi še znala narisati krog. Ja, pa Pitagorov izrek še danes zrecitiram na pamet.
- angleščina: pisno in ustno jo znam dovolj, da bi me vsakdo razumel, kaj želim. Sem se pa več naučila pred TV-jem, kakor v šoli.
- latinščina: samo dveh besed se spomnim. Lažem - samo ene. Pregovori so že samoizobraževanje.
- srbohrvaščina: od cirilice se spomnim samo ene črke, znam pa hrvaško.
- geografija: na zemljevidu lociram katerokoli državo, poznam glavna mesta od večine in kakšno osnovno značilnost države.
- naravoslovje: osnovne "zakonitosti" flore in favne.
- biologija: človeško telo po večini (ampak ne v detajle, dohtar pa nisem).
- kemija: Vem, da je voda H2O.
- fizika: zakon težnosti, pa fertik.
- zgodovina: po mojem o njej več vem kombinirano s politiko, kar sem pobrala pri TV poročilih.
- glasba: mislim, da je Beethoven edini, katerega po skladbah ločim od ostalih. Znam še narisati violinski ključ.
 
Vse ostalo pa dvomim, da ima kakšno zvezo s šolo.

Ja, jaz tudi znam še ene 3/4 Zdravljice, ampak tudi ne iz šole . O ostalih pesmih pa nimam več pojma (saj ga tudi v šoli nisem imela kaj dosti).

Jaz imam sina v OŠ, pa ti povem, da ti ne bo pomagalo kaj dosti .

No, k svojemu "znanju" kemije dodajam še tole, ja .
 

Mislim, da mi je največ znanja ostalo iz srednje šole. na faxu pa sem dobila mislim da več nepotrenih podatkov kot tistega kar mi je dala praksa in samoizobraževanje!
Marička, kje mi zdaj pride prav Medveševa: zgodovina šolstva???
Tistega kar pa definitivno vsak dan rabim /Musek, POžarnikova, Ule../ pa je bilo veliko neuporabnega v praksi....žal

Za fiziko pa sem bila in sem še vedno totalni telebajsek!!

_____________________________

Kdor govori za menoj, govori z mojo ritjo!!

I saw an angel become the devil
Still they look pretty good hand in hand
Well baby, I don't need any of them
Heaven nor hell
Volbeat!!