V kateri sr. šoli pa to opažate?

ja, pa se je dolžan. isto, kot se je recimo dolžan zdravnik posrkbet za vse paciente na oddelku: bolj bolane, manj bolane, bolj tečne, manj tečne....

jaz verjamem in tudi iz druge roke vem , da je z današnjimi mulci hudo težko delat, da hvatajo vse možne krivine....pa vendar, iz druge roke vidim, da dovolj avtoritete naredi svoje

_____________________________

...vox populi...

Rija
Pa reciva tako, da ima učitelj na voljo 1 uro/dan, max 4/teden, zdravnik pa malo več...
In tudi - vsaj jaz sem to že pakrtkrat doživela - da te na viziti niti ne povohajo, če nimaš zvez...
Smrkave lahko učiteljici reče ****, pa ni kaznovan oz. tudi če je, ga ne gane, še pove, da je tudi mama doma rekla, da je ta učiteljica **** ????!!!!
Tega zdravniku ne rečeš, ne? Je neka druga avtoriteta, ker bolniku ne stoji za hrbtom en kup privilegijev (na žalost, verjetno )...
Drugače pa: da, avtoriteta, ampak NE, če jo DOMA spodkopavajo, potem je 'uzalud'. Pa tudi vem, kaj govorim, ker velikokrat prav trpim zraven, koliko se razdaja za te otroke, kaj vse jim brezplačno nudi...
Tako da zdravnika in učitelja res ne bi primerjala, no, razen da sta oba v JU

Zelo težko primerjaš dva poklica.....in ponavadi je tako, da vsak meni, da je njegovo delo in delo od svojih bližnjih najtežje in najbolj naporno.....ker se nam še sanja ne, kaj dela učitelj, kaj dela zdravnik, kaj dela delavec v proizvodnji, kaj dela direktor, kaj dela tajnica, kaj dela trgovka.....in menimo, da tisti delajo precej manj kot mi, ker ne poznamo njihovega dela oz. vidimo le to, kar želimo videti......

Mi pa osebno gredo na živce tisti ljudje, ki non stop govorijo koliko delajo, pa iz katerega koli foha so......saj smo vendar v službi zato, da naj bi delali in ne zato, da bi gledali v luft.....in če srečam prijatelja, kolega, znanca mu nikoli ne govorim, koliko dela imam, da nimam časa za nič in podoben bla, bla.....ker predvidevam, da če mene ne zanima, kako nekdo drugi v službi "trpi", verjetno njega tudi moje "trpljenje" ne zanima......

Kar se pa tiče otrok v šoli, ki ne ubogajo in nimajo spoštovanja.........sicer pa tudi v naših časih se je po šolah delalo marsikaj, samo na to radi pozabljamo, vsakega učitelja smo imeli naštudiranega....in pri enih sploh pisnili nismo, drugemu pa smo hodili po glavi.....naš cel razred je v OŠ kar nekajkrat dobil ukor, ker smo si marsikaj privoščili, eni več, eni manj, eni nič.....bili pa smo zelo solidarni.....in se nismo izdajali.....

In zato, da učitelj v šoli ne obvlada svojih učencev je kriv isto toliko kot otrok in otrokovi starši......ali pa še bolj....ker v razredu je učitelj avtoriteta in nekaterim učiteljem si jo uspe ustvariti, ne glede na obnašanje otroka, staršev in na delovanje celotnega sistema.....mobitel pa pri tem nima nobene veze.....

liliana, v maričem se strinjam, ponekod pač ne...
Mobitel je pa lahko povod, da se avtoriteta učitelju zbije, sploh o kakih šolah v naravi ne bom govorila - ima učitelj avtoriteto, je dovogorjeno, da mobijev ne smejo imeti, potem pa starši nadlegujejo učitelje, kaj je narobe, da so njihovi otroci klicali ipd.  Tako da to je meni konkreten primer, kako ni učitelj/ica prav nič kriv, saj so eni starši KLJUB IZRECNI PREPOVEDI in po dogovor z vsemi starši na sestanku to dovoili, pa tega niso opazili, ker pač niso policisti...
Skratka, moje mnjenje je pač tako, da je vse tehnike okoli otrok bistveno preveč, in jim v tem smislu ne popuščam za zdaj, ker pač drugi pa lahko vse dneve terajo igrice in gledajo 5-urne risanke...
In za 8-letnika mi mobitel pač ni primeren - pri teh letih sem se jaz sama vozila v mesto, 10 km stran, na plesne vaje... pa pišuka, sem preživela

Jaz sem še v vrtec sama hodila.....v šolo sem se pa z avtobusom tudi v prvi razred sama vozila, brez spremstva......pač, nekoč je bilo tako, danes pa drugače.....

To, da pa starši dajo kljub dogovoru otroku mobitel s sabo v šolo v naravi, pa ni toliko odgovornost otroka, ampak starša.....je pa to spet obsežnejši problem in se tu strinjam s tabo, da bi dandanes starši radi opravljali celo delo učiteljev in zdravnikov, ker imamo občutek, da se v vse razumemo......učitelj pa se mora v taki situaciji nekako znajti in iti (bom banalno povedala) v korak s časom, ter si tudi avtoriteto graditi na drugačen način kot pred 30 leti......in tu se mi zdi, večina učiteljev pogori......zakaj pa je tako, pa ne vem.....ali je res zaradi toliko birokracije, kot se govori, ne vem.....tudi jaz moram v službi za eno stvar izpolniti, po moje nepotrebnih vsaj 10 papirjev, kar mi vzame ogromno časa, pa vendar moram tekočo problematiko sproti reševati, ker delodajalec to od mene pričakuje.......

Tudi jaz sem bila prepuščena sama sebi, saj smo telefon dobili šele ko sem bila v 3. razredu, pa še takrat si z njim nisi mogle kaj dostipomagati, ker ga noben od znanih ni imel. No, za policijo in zdravnika poklicat je bilo
Mulci smo bili sami zunaj že od ranih let in smo se lovili in potikali naokoli po stanovanjki sosesi. Ampak to je bilo takrat.

Nisem bolestno posesivna in zaščitniška in ne vem kaj še vse, ampak danes si svojega otroka preprosto ne bi upala pustiti tako in mu tudi ne dovolim tega. Kaj vse se danes dogaja, ko se takrat ni. Če pogledaš iz vsakdanjika, od norih voznikov, do motoristov, ki jim mestne ulice služije kot kros proga, do kakih bolanih osebkov, ki ti otroke nagovarjajo ali......
ja, tudi sama sem se peljala z avtobusom v sosednji kraj. Ampak takrat je vozil en avtobus, zdaj jih vozi 30, vsak ima svojo progo in ista številka, vsaj pri nas, ne vozi cel dan po isti progi .......
Slej kot prej jih he res treba poslati v svet in naučiti samostojnosti, ampak ne smemo pa tega ponorelega tempa primerjat z našim otroštvom.

Kot se že večkrat napisala ob primerjavah kaj je bilo pa takrat, kosem bila jaz mala.... Tega nisem marala pri svoji babici in pri mami in tega ne maram pri drugih ljudeh. Zakaj? Ker to vedno uporabijo za druge ljudi. Zakaj imaš pa ti (ne leti nate osebno) pralni stroj, pa sušilca, pa mobitel, pa računalnik in internet, pa hišo 220m2, pa super avto s klimo...... saj tega pa takrat ni bilo.


lp