IZVIRNO SPOROČILO: baguSka

zaradi prevelikega pricakovanja.. 

IZVIRNO SPOROČILO: liliana


Pa dajte no….dajte si že vtepsti v glavo, da biti mati ni žrtev…..mi pa danes ob vsej enakopravnosti med spoloma delamo še večjo žrtev iz ženske oz. matere kot kadarkoli prej….. 

kar pa ob delanju cele znanosti in fame o materinstvu niti ni takšno presenečenje…..že od prvega dne nosečnosti prebiramo, kako ženska potrebuje v tem času toplino, razumevanje moža, šefa, mame, babice, bratov, sestre…..še večje razumevanje, toplino in suport pa potrebuje po porodu…..seveda konkretno kakšno razumevanje in kakšno podporo od moža naj dobimo nam itak nihče ne ve povedati, zato si mi v svoji glavi in mogoče tudi pod vplivom hormonov same naredimo določeno predstavo o tem, kako bi nam naj partner bil v oporo, kaj bi naj delal….in ker seveda on, ker je moški (zdaj bom spet deležna kritik, ker to sploh ni pomembno, on vendar mora na isti način kot jaz začutiti klic narave), dela čisto drugače kot me……vendar drage punce in mame, znanstveno dokazano je, da moški in ženski možgani ne delujejo enako…..

ženske pa danes ne znamo več same otroka previti in rabimo suport moža, da nam položi plenico v roko, da umazano plenico vrže v koš za smeti, za nameček ga pa še  naderemo, zakaj koša ni izpraznil in da je totalen debil, ker ne vidi, da je koš vendar poln…..to sem dala le en banalen primer, kako funkcionira moderna, emancipirana ženska, ki zmore itak vse sama, doma na porodniškem……po peti uri zvečer med tednom, ko se mož vrne iz službe in med vikendi……in nikoli ne pozabi možu omeniti, da je ona žrtev zato, ker je mati…..  

IZVIRNO SPOROČILO: baguSka

ker zna bit že po defoltu, da so hčerke očkove princeske

moj dragi ocka je bil ravno tak, kot tale od avtorice!! bili smo 3je otroci.. pa ravno tako ni NIKOLI nic naredu za nas.. se ni pogovarju z nami.. nam ni znal plenicke zamenjat.. nas ni futru itd. ker pac ni znal in ker je mami to nardila veliko boljse!
..
ko sem malo zrasla in ko sem zacela govort, me je ob vecerih veckrat vzel v narocje in cesal moje dolge laske in mi pletu kitke... tega ne bom nikol pozabila! pa ceprav je to pocel BREZ BESED! In zakaj ne bom pozabila? Ker je bilo to edino obdobje v mojem zivljenju, ko sem sploh zacutla neko vez s svojim ocetom.. nikoli prej in nikoli kasneje!
..
prej nisem nikoli vedela in mi blo nikoli jasno zakaj tak 'prepad' med nami otroci in njim.. danes pac vem! vem da nas je vedno imel rad, vem da bi vse naredu za nas, ce bi se nam karkoli zgodilo in bi nam vedno bil pripravljen pomagat! on ima pac to lastnost, da je TIH po naravi! se danes je treba pogovor izvlect iz njega! pa ni drugace nic narobe z njim, samo nekomunikativne narave je pac! ne blebece kar neki v prazno, ampak potrebuje sogovornika, da se lahko odpre in pogovarja... in sele danes mi je jasno, zakaj se nismo kot otroci nikoli pogovarjali!