dobro jutro ali dober večer ali dobro sred noči...vam želim:)
sem šla z malim hitro spat in sem se zdaj zbudila ko tiger budna.... nekaj me je zažejalo in naenkrat sem se znašla pred čarunalnikom.
jessy, me veseli, da je mala bolje. in da znaš nekaj novega, kar pa upam, da doolgo ne boš več rabila delat. bibeki mali bogi, tak se vlečejo minute, ko jih gledaš, ko so bolani... ampak, hb je zdaj bolje...upam, da bo tudi jutri tako.
tjaša, jaz tudi upam, da zrihtate čimprej to s spanjem.. kaj vem, po moje to ni menjava dneva in noči, ker tud čez dan ni ok da bi se jokal cel dan, a ne? tudi opcija, da malo izkorišča, ni prava, ker to taki mali ne delajo, sigurna sem. ne vem kdaj devaš kapljice (če šraufa po njih, jih daj čimbolj zgodaj). no, jaz sem ad3 začela devat glih po 6 mesecih, ker so tako strašili s tem šraufanjem, da nekako tiste prve mesece nisem dala...kos mo imeli obdobje joka, tam okoli 2. meseca, nam je najbolj pomagal fen. sem ga navadno dala na previjalno in fen zraven in je bil mir. probaj. to so te fore, iz rr seveda, ampak pri nas je resnično palilo... kaj pa lačen, ni možno da bi bil? saj ne vem, ali dojiš ali ne...zase vem, sem si tabelco delala, da je jedel en čas tudi po 16x na dan, in to je včasih bilo glih pol ure po podoju. očitno nisem imela dost/ni pojedel dost...pa sem ga pristavljala, ko je pač hotel...no, pa še to...če se je kdaj ponoči jokcal. sem si podložila pojštre na skoraj sedečki položaj in si ga dala na trebuh. sem se sama nadremala, mali pa spal ko taka bolhica. verjemi, je pasalo obema. klinc pa trda vzgoja.
meni je najbolj hecno, ko sedim v bani na polici (al kaj je to pri kotnih no), pa si ne morem tuša z nogami prijet, ko se milim. lahko sedim samo z nogami narazen....a to pomeni, da sem tudi jaz hypo? hihi
face ste, tolk nestrpne... ok, jaz se tudi menim, kak bo to in kak bo ono, in kdaaaaj bo...ampak vseeno pa lahko še komot malo počakam. da skopni ta butast sneg, da pride sonček, da ne bo več minusa zunaj, da še malo kak kotiček naglancam, da se s tavečjim nalupčkam, tamalega prežulim, da se poknem na sedežno in ignoriram trmico, ki se valja sred dnevne, ker zdaj še to lahko, ker je le eden...da vzamem v roke knjigo, revijo, da lahko rečem, jaz pa tega ne morem, ker sem visoooooko noseča.... kaj te vem, kljub nestrpnosti najdem še dosti zadevic, da mi je prav fino tako kot je. ker res zna bit tole zadnja nosečnost, in bom uživala vsaj zdaj na koncu, če sem vmes imela glih sranje na sranje...če se še katera spomni.
v prvo sem šla 12 dni pred rokom v p, in se mi še danes zdi, kot da mi je nekdo vkradel pol nosečnosti. sploh ni bilo tistega sladkega pričakovanja, kdaj bo, tam sem ležala na milost in nemilost doktorjev. malemu je uz kazal 4 kg, pa so še vedno čakali. zato ne razumem, še vedno ne, zakaj bi sari kr na silo cr delali? zato in samo zato, ker se ji ne da več čakat? ok, ne bom več žleht in bom raje kot vsi ostali: jaaaa, pismo so prasci, le kaj si upajo in zakaj, katastrofa od dohtarjev, kaj takega pa še ne!
sem imela včeraj kolege na obisku.. navadno baje nosečnice po njihovem obisku naslednji dan peljejo v p. no, bomo vidli:) sem pa včeraj za rd dobila tudi bayles; edina pijača, ki jo imam fuuul rada. sem si rekla, eh ,malo lahko. pa še malo, pa še malo....pol me pa prešine..ok, enkrat mal alkohola mi verjetno ne bo ubilo otroka...ampak kaj pa če mi res kaj pride in moram v p...pa bom edina ki je prišla pijana rodit? sem kr zaprla flašo in bo morala še malo počakat.
nič, grem nazaj spat. lahko noč.