Jaz tudi nisem imela babice ves čas poleg, saj pa ne more bit skos zraven, če v drugih sobah rojevajo oz. če tvoji popadki trajajo več ur. Pač pride vsake toliko pogledat in ti kaj svetuje... Meni pasje dihanje ni pomagalo oz. kvečjemu otežkočalo vse skupaj. Pomagalo mi je lepo umirjeno počasno globoko dihanje. Ko je popadek prihajal, ko sem čutila, da se bolečina veča, sem lepo počasi dihala, umirjeno, kot da se sproščam. In tako do konca popadka.... In to mi je zelo pomagalo. Seveda bolečine ni omililo, je pa pomagalo, da sem jo lažje preživela oz. da nisem zganjala panike ali zgubljala moči po nepotrebnem. Počasno dihanje mi je pomagalo, saj sem imela zelo dolge popadke, ki so trajali od polnoči do 11. ure dopoldne.

Pri samem iztisu oz. pri potiskih, kjer se je punčka že rojevala, pa je blo treba lepo zbrat moč in potiskat s telesom in ne z glavo. Oči zapret, usta stisnit skupaj in moč zbrat nekje notri v sebi, ne pa se napenjat z glavo in lici, po možnosti še odprte oči... in maš hitro popokane žilice. Moja cimra je prišla kot vampirček z rdečimi očmi.

aja še to...tud jaz sem potiskala en taprav/porodni popadek v .....  GLAVO in rezultat krvave oči in popokane žilice na licih , ja krasna sem bila za videt po porodu ...no kakor koli, to niso napake, ki se ne dajo popravit, konec koncev ti vedno pomagajo, da pravilno narediš in evo otroček pride na svet. slabost zaradi napačnega dihanja in popokane žilice pa itak minejo in se pozabijo...

< Sporočilo je popravil misar -- 5.2.2010 15:43:08 >

_____________________________

čebelica Lana in trotek Nejc

Evo, ti bom še jaz probala napisat, ker meni je res ful pomagalo.
Maš 3 vrste dihanja:
1. med "nebolečimi" popadki (to pomeni, da še ne boli oreng, ampak kot recimo menstrualni krči): vdih skozi nos, izgdih skozi usta, počasi in mirno, res kot bi se hotela sproščat
2. med bolečimi popadki: zajameš zrak skozi nos in potem ga spuščaš ven čez usta v kratkih izdihih (ja, kot kuža, ho-ho-ho-ho). Spet vdihneš in ponoviš
3. ko je treba pritiskat: zapreš oči!!!, globoko zajameš zrak skozi nos, izdihneš skozi usta, še enkrat zajameš skozi nos, zadržiš in pritisneš. Ko ne moreš več pritiskat, spustiš zrak ven in ponoviš vajo
Mi smo v MŠ to probaval (razen ta 3. variante, ker ni dobro to probavat).
Drugače je meni babica v lj porodnišnici med pritiskanjem skoz govorila kaj delat (vdihni, izdihni, vdihni, zadrži, potisni, potisni, potisni, potisni, izdihni), očka mi je pa roko na očeh držal, da sem mela res zaprte. In je šlo kot po maslu.
Tko, da malo si zapomni prva dva dihanja, ta tretjega ti bo pa že babica sprot govorila, ker takrat bo ziher tam
Pozdravček

Ja,sem se nasmeja,zraven psa,namesto moža,pa bo
Prvič sem dihala 2.5 uri pasje,do poroda,pa je šlo vredu.
Drugič je bilo v 1.5 uri konec,samo bolj intenzivno je bilo,pasje dihanje res pomaga.Le na koncu,jaz brihta,tako močno pritiskam,zraven pa še govorim-Saj pritiskam!-onim navijačem okrog sebe Seveda nikamor ni šlo,če sem v glavo pritiskala.No,pol sem se dol osredotočila,pa je šlo

Tretjič pa zadnje pol ure,ko je bilo res že hudo,sem sama pri sebi mislila,kako da je lahko porod res tako boleč,no popadki umetni.Ko mi je nastimala na 70,tam tisti aparatek,sem jo gledala,sem si mislila,pa ne no...In če ne bi moža bilo z mano,bi bila težka.Je revež mogel gledat CTG,pa me opozorit,ko se je popadek začel in dihat z mano.Ko sem ga gledala,je šlo tudi meni Sedaj mi je to smešno,takrat pa sem mu bila prav hvaležna,da mi pomaga dihat.
Kot,da sem pozabila dihat,pa tretji porod.

Ja,je različno vsakič,dihaš pa res,kot kuža,ko njbolj boli.
Mene osebno so vedno najbolj boleli popadki zadnje pol ure do uro pred iztisom,sam iztis pa olajšanje.Čeprav ne neboleč.

Srečno vsem,ki še boste dihale v porodni.Jaz ziher več ne.


_____________________________

Sedaj pa imamo doma tri čudovite sončke,ki mi pomenijo vse na svetu.

nas so v materinski šoli učili pasje dihanje, ko sn pa prišla v bolnico, mi je pa sestra rekla, naj ne diham tak, ampak tak kot so punce že prej opisale - vdih skoz nos, izdih skoz usta. čeprav pol ko je šlo zares, se sploh nisem mogla osredotočit na pravilno dihanje.
kar se pa tieče tistih pritiskačev - res pazi, kr jaz sn tud mela vse žilice po obrazu popokane, kr nisn pravilno pritiskala - pritisk morš čutič v spodnjem delu, ne pa v glavi.


_____________________________

Žensko srce je kot globok ocean, poln skrivnosti...

Jaz sem takoj, ko sem začutila tiste močnejše popadke, začela predihovati kot so demonstrirali v materinski šoli, pa mi je potem sestra v porodnišnici rekla, naj se neham smešit, ker to predihovanje pride v poštev čisto na koncu, ko je treba rodit. Po tem sem dihala tako kot mi je najbolj ustrezalo. Ko je prišlo do trenutka, ko je bilo potrebno potiskati, mi je pa babica povedala, kako naj diham in potiskam ter me sproti popravljala.

Še mimogrede o potiskanju. Jaz tudi nisem znala potiskat, dokler mi ni babica rekla, da naj tako pritisnem kot bi hotela kakat. Potem je pa šlo v nekaj potiskih ven.