IZVIRNO SPOROČILO: Jada82
Nujno rabim nasvet
Jaz bi tudi rekla, da mej nekaj časa kako plenico na sebi, ali si jo daj podse, ko spiš, da se navzame tvojega vonja, al pa ji daš kratko majčko, ki jo maš oblečeno v nejno posteljico. Nič narobe, če je kaka kaplja tvojega mlekca gor.
Glede ZOMBIJEV, mogoče poskusi čez dan malce več pospat zraven nje, mogoče ti jo takrat lahko mami malo počuva, da potegneš malo daljši spanec, in če daješ AM itak lahko prespiš 1 njeno hranjenje, ker lahko nekdo drug zanjo poskrbi. Glede tega, da si živčna, ko otrok joka - jaz imam zdej 3., pa mi še vedno ni "vseeno", nekako kar ne morem pustit otroka da joka in stalno razmišljam, da sem jazaoz. moja prehrana kriva, iščem zunanje vzroke... Pa je verjetno včasih res čisto brez veze, mogoče so prepolni vtisov od celega dneva... Čez nekaj časa se boste fejst navadli, dobili skupni ritem, vse bo začelo tečt kot po maslu in čez čas se boš spomnila le, da je blo težko, ampak težavice, ki se ti zdijo zdej OGROMNE bodo samo še zmage, ki ste jih dosegli na skupni poti. Isto, kot velja za porod - spomniš se, da je bilo mogoče hudo, ampak sanja se ti ne o dejanski bolečini. In prav je tako, spomniš se lepih stvari.
Kaj se nobena neče okorajžiti za ponovno user posted image ????
Ej, ne se hecat

Drugače pa imamo razliko med prvima dvema 17 mesecev, sedaj pa en mesec manj, kot tri leta. Sedaj kar šiba, v drugo pa je bilo zelo zelo zelo naporno prvih nekaj mesecev, saj sem imela oba doma (tudi zdaj so vsi trije doma). Če sedaj pogledam, bi mi bilo idealno glih okoli 2 leti razlike. pri letu in pol prvi otrok še zdaleč ni dovolj samostojen, imaš skoraj 2 dojenčka, sam da je taprvi še bolj zahteven, kot novorojenček. Moje mnenje. No, sej potem, ko sta se pa začela igrat skupaj, je bilo pra krasno, samo moraš dočakat in pregurat uno prvo težko leto.
< Sporočilo je popravil dskubin -- 8.3.2010 11:35:57 >
_____________________________
I don't know who you are -
But you probably deserve a hug.