IZVIRNO SPOROČILO: Lily86
No, pa se po dolgem času tudi jaz malo javljam. Včeraj smo bili stari že teden dni! Nikoli več ne bomo tako mali... :) Sem pa kot na vlaku smrti - čustveno kar skačem iz ene skrajnost v drugo. Zdaj vidim, da nisem bila niti slučajno pripravljena na starševstvo. Saj vprašanje, če si prvič sploh lahko pripravljen na to, kar te čaka... Tudi jaz sem kot zombi - dojim na pol ure do uro, že zdaj nas fajn matrajo krčki, mala skoraj nič ne spi, jaz pa ob vsakem jokcu obupana in ne vem kaj naredit...
Vse smo že poskusli - cartanje, vklopljen fen, masiranje bušija, tesno zavijanje, zadnja fora je, da se umiri ko sliši da teče voda iz pipe. Amapk vse pomaga samo kratek čas... Saj bo... En dan za drugim...
Tudi fizično sem še vedno bolj slaba... Kr fejst so me šivali, tak da še zdaj ne morem sedet, če dolgo stojim pa postanem kar omotična od bolečine in pritiska navzdol. Tak da ko mala joka, je sploh ne morem nosit okrog... Še dobro, da imava atija doma. Nisem zasledila, da bi katera jamrala zaradi šivov. Kaj nobena ni bila prerezana??
Ja Lily, nisi edina, če te kaj tolaži ... meni je tudi še vedno hudo, ampak gre pa na bolje ... smo pa 16 dni stari ... tako da res, sčasoma je bolje ... če pa je ati doma, pa je še toliko lažje. Moj ima zdaj do konec marca očetovski dopust, jeeej.
Je pa pri tebi še huje, če si še ti slaba. Jaz sem bila šivana, ampak bolj malo, me že v bolnici ni kaj preveč bolelo, zdaj pa je že dobro. Sem pa včasih švoh, tako da tudi kar težko vstanem in jo nosim .... sva potem raje kar ležečki, čeprav ona bi se nosila ...
Starševstvo je

, a? Ampak pomoje ne morš nikol bit pripravljen, saj ne veš, kako izgleda ... lahko ti pravijo, pa dokler sam ne doživiš, ne moreš vedeti. Držim pa pesti, da boš čim prej ti bolje, pa da se

tudi malo navadi in kaj več pospi ... saj bo, verjemi!!!!
Hehehe, evo, zdaj že jaz dajem vzpodbudne besede ....