Arwenko: kaj pa vem, mene še ni prijelo to, da bi me bilo strah. Imam vedno v glavi, da nekako mora priti ven in da kar bo pa bo. Tako da ti žal ne znam pomagati. Ti pa svetujem, da daš to zaenkrat na stran in morda razmišljaš o drugih stvareh povezanih z nosečnostjo, potem se šele vrneš na porod...

nadka30: hvala za "seznamček"... sem tudi jaz nekako tako planirala. solza pa jutri ne bo - edino solze sreče

lidik: mah a veš, da se počutim res glupo v tem trenutku no... ampak saj bo.


< Sporočilo je popravil T.Z. -- 22.7.2010 9:20:15 >

hvala za info za gatke... morm kupit+modrc definitivno.. ker včasih sm si podložke not tiščala, zdej jih mečem pa ven!!!!!!!!
kar se tiče zadnjega odstavka... jaz ne razmišljam o porodu, priznam da še nisem in da še nisem tko daleč, al pa kot si rekla... nisem še nekak pripravljena... sicer valjda konzumiram info, pa to, ampak to ni to... in kao slišim da je velik pomembna psihična pripravljenost...

torej kaj predlagate, skupinska joga, terapija, nardimo seznam, poa pol kljukamo, če smo dihale, pa to...
ne vem no,mislim pa da je velik odvisno tud in pa različno valjda od vsake posameznice...
men je mami moja rekla, da pri prvem porodu-ne mene, je mislila, da ko je blo najhuje, da zdej bo pa še huje.. tko so ji babce pravle, ampak je blo že konc... no to je bla ena izpred 37 let... ampak,
jaz o porodu še ne bom razmišljala..   

no mene pa moram povedati da kr malo stisne ko pomislim na porod. Komaj seveda čakam da dobim pikeca v roke, samo me je pa poroda tudi mene malo strah. In to že zdaj - kaj šele bo. 

T.Z. ja ti verjamem ja. Sej bo kmalu konec - samo to imej v glavi.

Čist normalno Arwenko. Pri prvi sem tudi jaz imela strah kako bo, pa sem se kmalu skulirala in rekla kar bo pa bo. Približno si narediš nek plan, ki pa se ga ne smeš oklepati, ker med samim porodom lahko pride tudi do sprememb oz. je možnost, da ne bo potekalo vse kot si si zastavila.

Vsaj moja izkušnja je taka.
Želela sem rodit naravno, tudi brez epiduralne, potem pa se je situacija tako obrnila, da sem rodila s C.R.
Ne obremenjuj se s tem. Najboljše je, da prideš v porodno sobo neobremenjena in pustiš, da opravijo svoj job. Seveda v kolikor se vse odvija normalno.

Ja, saj jaz sem čisto na stran dala, enostavno bom preskočla teh 6 poglavij in šla naprej po knjigi raje na nego otroka ko prideš s porodnišnice, to me bolj zanima. 

Arwenko no jaz ti lahko povem o svoji izkušnji pri 1. .
PO moje je sicer do enega 30 tedna še skoraj prezgodaj razmišljat o porodu, čeprav je po eni strani se pa pametno pripravit. Se mi zdi, da smo z razlogom 9 mesecev noseče - se mora telo in um pripravit na porod in na otroka. Jaz sem imela srečo in naletela na knjigo od Ine May Gaskin: Modrost rojevanja. Ki jo zelo priporočam - res sicer propagira naraven porod, ampak se mi zdi dosti modrosti noter. Eno ključno dejstvo je, da smo ženske in žensko telo narejena in ustvarjenje (ne me brat da izključno - sem bolj feministka!!!!!) za rojevanje. Če so lahko ženske pred nami in toliko tisočletij rojevale bomo pa tudi me.
Saj še noben ni notri ostal

V glavnem meni je ta knjiga in par misli noter full pomagalo - sem si še v porodni malo mantrala eno mantro, ko je notri v knjigi (neki kot, da čutiš kako valovi butajo in kako otrok prihaja). V glavnem imela sem dokaj hiter in ne tako boleč porod - je moj v porodni "saj to je blo pa čist lušno in hitro, to pa še lahko parkrat ponoviva!"

Pa še to - ne verjami in ne poslušaj vseh hudih zgodb ostalih žensk - se mi včasih zdi, da starejše ženske kar uživajo v strašenju nosečnic.

Ma sem zdle se razpisala!!!

Oxer veš česa je pa mene najbolj strah - da ne bom vedela kdaj moram it v P, oz. da ne bom prepoznala pravočasno popadko. 

nadka: ja, točno ta občutek. dovolj imam, resno. sem mislila, da bo vsaj zadnji teden bolje pa vidim, da sem se zmotila. potem pa še pričakujejo določene stvari od mene (npr. delo od doma in to brezplačno ja), obnašajo se pa kot... eh brezveze.

lidik: imam samo to v glavi ja.

pa pustimo zdaj mojo službo! prosim!!!

no saj če začnem detaljno razmišljati o porodu mene tudi malce stisne. saj mislim, da ni nobene, ki bi rekla "ah saj to pa ni nič takega". ampak nekako se mi zdi naravna stvar in da bo šlo. nimam tistega paničnega strahu, da pa ne bi morala niti razmišljati o tem... pač neugoden občutek ampak se mi zdi, da bo šlo....

No, tega da nebi vedla kdaj moram it mene nekako sploh ni strah, bolj to ali bom dobila epiduralno, ker brez ne grem v porodno 
Zato pa sem trenutno nekak bolj odločena, da grem v MB rodit, ker tam je 24/7 na voljo, in sem ravno včeraj preverjala, da bi v MŠ tudi kr v Maribor šla. V Ce mi je namreč itak problem zaradi službe, pol v 9. mesecu, ko bom pa že v porodniški pa nebi hodla, bi kr prej šla, pomoje v enem 7. mesecu, tako da računam oktobra.

ja Oxer vidiš ravno to me muči - če bo samo črvičenje. Sem ravno zadnjič govorila z eno, ko je rekla, da je v bistvu celo noč hodla na wc in jo je skoz črvičilo - ampak tako narahlo kot da bi nekaj narobe pojedla in je tudi mislila da je kebab kriv, no pol ji pa vseeno le ni dalo mira, ker je trajalo malo predolgo - je šla pa v P samo vprašat oz. se pokazat in so jo tudi postavili kar na mizo čez 4 ure pa je imela svojega sončka že ob sebi. In jaz ko znam biti prava lolika včasih me je strah, da ne bom kakšne takšne bučke naredila.

Drugače pa hvala vam vsem za nasvete. Jih bom ubogala ko bom tako daleč.

lidik pa saj tale scenarij je itak najboljši!!!!

Zato je važno, da spremljaš vsako takšno spremembo in jo meriš časovno.
Sicer pa se večini trebuh pribiižno teden dni ali kakšen dan manj pred porodom spusti malo nižje.

Moj recept: opazujte in poslušajte se!

ja ja ta scenarij res ja. Sej je rekla, da če bi lahko bi si še v drugo tako izbrala, samo žal v drugo pri njej ni šlo tako lahko. Samo veš kaj, ona je vsaj šla v P se pokazat, jaz pa vprašanje kaj bi naredila. Bi menda kr čakala in čakala. No zdaj ko vem da je to tudi možno definitivno ne bom.

In ja Oxer bom poslušala. Res je najboljši recept za vse da se poznaš, poslušaš in opazuješ.

Predvidevam, da ste  vse na malici, ker je tukaj čisti mir. 

v bistvu nismo. 
ravno na FB sprašujem če pride kdo na kavo....

meni pa FB tak šteka, da je groza...sploh ne morem na noben profil. Probala pa že vse...od odpret v drugem brskalniku, do pobrisat coockije, se odjavit in na novo prijavit, zdaj pa ne vem več kaj še naj probam. 

mah fb tko al tko skos šteka neki.... včasih ga mam že vrh glave.

evo mene iz malice, oz. iz kavice in trgovine. 

Tudi jaz sem potešila svojo lakoto. Za vsak slučaj imam v torbici še sadne tablice, če bi me ob 14h lakota prjela.
Ne vem, če je še katera tako lačna kot jaz. Kar naprej bi nekaj mlela.