Aja, pa če sta iz Lj, se lahko obrneš na Mamo Zofo (svetovalnica), pa njihove strokovnjakinje pridejo na dom pomagat ali pa svetujejo po telefonu.

Meni to ni sprejemljivo, da je kar pri starših. Naj bo doma, pa naj pride njena mama recimo dopoldne za kakšni dve, tri urce na obisk in ji pomaga skuhat itd. Saj se hitro navadiš, če pa bo tam, se ne bo nikoli navadila. Šele ko bo sama z dojenčkom, se bo v njej zbudil tisti ta pravi občutek in samozavest, da bo prav ravnala z njim. Morda bo najprej naporno, ampak vedno boljše. Jaz ne bi hotla niti pod razno bit kar skoz pri starših. Saj je vendar ona mama in vi trije ste družina. Samo vi trije.

Pa saj moža ni nič doma.
Mislim, da ima tvoja žena kar prav.
Ti boš moral pa lastne službene obveznosti tud mal prilagodit družini.

oprosti, ampak si mal egoista? Po 10 ur na dan te ni in ti pričakuješ, da bo nova mati prvega otroka sama doma za vse poskrbela?
Mislim, dma a zavidaš njenim staršem, ker so več z otrokom kot ti.

Mi trije smo bili cel mesec pri mojih doma (ker smo še rihtali stanovanje), pa še moj je bil ves prvi mesec doma... in mi ni bilo nič odveč. Sedaj je drugače, takoj po porodu pa sem potrebovala bližino svojih staršev in moža !
Še bo časa, da boste samo vi trije družina. Sedaj pa ji privošči, da ji vsaj starši pomagajo, če že od tebe dobi bolj malo pomoči...
Pa srečno!

Ja, punce, kak delovni čas pa imate ve in vaši možje? Moj dela od 8:00 do 16:30, vmes je ura za kosilo dobre pol ure vožnje v eno smer, če gre gladko. Skupaj 9,5 ur! 

_____________________________

Kaj pa, če bi ti vzel kak teden dopusta? Potem bi lahko ženi pomagal, da ne bi čisto sama štartala.

Ženska, ohladi se malo...

Itak, 10ur je takoj. Zato pa kar naj bo tam da ji mal pomagajo. Škoda ker si on ne more vzet tista dva tedna dopusta, bi bila čist druga pesem- in drugačen začetek...

pa ona je čist hladna- ledenaa

Glede na njene poste daleč od tega

meni je to totalno mimo.

prvi otrok je. nima nobenega starejsega mulcka za stimat.
ne razumem zakaj zeli bit pri mami tolko casa.

moja izkusnja:
moj dela poleti tudi do 12 ur.
zdaj, ko sem rodila tretjega otroka sem bila od prvega dneva sama s TREMI otroci.
+ tega se je 14 dni po rojstvu Nine zacela šola in sem cisto lepo sfolgala starejsa 2 vozit in ju hodit v solo.

staro mamo imam 1200 metrov stran, mamo in oceta 6 km, tasco in tasta 30 km. pa mi na kraj pameti ni padlo da bi sla od doma, niti, da bi kdo k meni hodil.

mizantrop, si kje tukaj ?

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

Meni je to čist mimo. Rodit, pa it k staršem živet. četudi samo za en teden.

jaz tud ne bi šla nikoli nazaj k staršem. razumem pa ženo da jo je malo strah te nove vloge. ena od možnosti je tud ta da pridejo starši mal na pomoč v tistih urah k te ni k vam domov, mogoče prinesejo skuhano kosilo al pa pomagajo zlikat cunje ... če žena tega ne zmore sama, dokler se vse skupaj ne vpelje. poskusi se pogovoriti z njo.

_____________________________

Jaz tudi ne odobravam tega - 1 otrok pa tudi ni tak strašen napor, da ne bi zmogla, če ni ravno čisto nesposobna. Druga gospodinjska opravila pa že počakajo in jih pač narediš, ko lahko. Jaz sem brez težav bolj ali manj sama (mož je tudi ravno takrat imel največjo gužvo) poskrbela za novorojenčka in 16-mesečnico, pa še kuhala kosilo za celo družino vsak dan (vključno s taščo in tastom, ker je tašča še v službi) ... Pa nisem edina - je ogromno takih mamic, pa še po več malih otrok rihtajo, ne samo 1, tako da vse se da, če se hoče in če ne bežiš od odgovornosti.

_____________________________

Ta večja: 05.01.2008
Ta mali: 01.05.2009

Jaz tudi poznam mamico, ki je šla po porodu za 4 mesce nazaj domov in se je njen k njej dol vozil čez vikende . V bistvu se niti preselila še ni do poroda, pol je pa itak šla k mami. Pa še zdej, ko sta mimo že 2 leti, še zmeraj rada sklizne k staršem.
Meni je tudi to totalno mimo.
Razumem, če gre za CR ali kaj takega, da pač res rabiš pomoč, samo takrat lahko tut mama pride k tebi recimo. Samo vseeno tudi jaz ne razumem, da moraš nujno imet pomoč pri skrbi za otroka, četut si sama cel dan. Jaz je nisem rabila, pa sem imela dovolj časa za vse. Saj pa itak samo dojiš pa kupčke podiraš, previjaš.... Skuhaš lahko tut vnaprej kaj...
Se mi zdi bolj naporno obdobje, ko dojenček malo zraste in moraš še njemu začet kuhat hrano, se z njim igrat, če se sam ne zna veliko zamotit itd...... A takrat bi tut morala mama prit?

Meni se ne zdi nič spornega, če gre staršem. Prve tedne je res naporno, spiš skoraj nič, izčrpan si še od poroda, otrok pa zahteva veliko energije. Tudi jaz sem bila brez moževe pomoči že od prvega dne. Službene obveznosti itd. Mama je včasih dopoldne prišla za kako urco in to je bilo vse. Me je pa tudi poporodna depresija doletela, tako da sem večino časa doma prejokala. Naj gre staršem, ti pa ju obiskuj, vsaj za nekaj časa , da se znebi strahu in privadi na novo vlogo. Nič ni sramotnega, če pove, da potrebuje pomoč. 

Ne. Ne. Ne. Ne. Ne.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Jaz sem bila tudi tja do 16h sama z novorojenčkom, pa mi na kraj pameti ni prišlo, da bi šla k mami ali k tašči. Še onidve nista kaj veliko hodili k nam, ker je bil sin nedonošenček in sem obiske omejila na minimum zaradi raznih virusov, ki so bili takrat na pohodu. Prišli sta 1-2x na teden za kakšni 2-3 uri. Pa bi mi na začetku tudi pasalo malo pomoči, sploh ker sem si mleko za vse obroke črpala in mi je to vzelo precej časa, ampak je šlo, kasneje sem se pa že toliko ulaufala, da ne bi rabila nobene pomoči. Vseeno pa mislim, da si ljudje pač nismo enaki in očitno tvoja žena rabi ali pa samo misli, da rabi pomoč staršev. Je pa zagotovo lažje, no, vsaj zame vem, da je bilo, če se še isti dan po prihodu iz porodnišnice spoprimeš z obveznostmi, ki jih prinaša dojenček, kot pa se takoj na začetku pustiti nekomu pedenat, saj potem rataš po mioje prepričan, da sam pa vsega tega ne bi zmogel. No, to je moje mnenje.

Tud jaz sem bla na začetku sama, s prvim otrokom, partner v službi od osmih do petih.
Na krakj pameti mi ni prišlo it živet k mami, čeprav mi je to ponujala, živimo pa itak čisto blizu askupaj. Ampak vseeno, dom je dom.........Doma se je treba navadit eden na drugega, družina mora bit skupaj. Res je, da je prvioh 14 dni mami vsak drug dan prišla k meni, skuhala kosilo, kaj pospravila, vmes je sestra malo prišla na obisk, to je pa to, tudi kakšnih hudih obiskov na začetku nismo sprejemali. No, pa je šlo.

Ampak da bi se prav odselila.............to pa ne. pa tudi moj partner ne bi bil navdušen, res da je imel prvih 14 dni on očetovski dopust, ampak vseeno. Njemu bi blo čudno če bi jaz zdaj sama z najim potrokom šla k staršem.
mah, ne vem.......

Se podpišem; nič spornega ne vidim v njenem strahu, če le ne bo trajal leta.

Povej tistim, ki so prve tedne utrujeni in neprespani .

Po enem tednu je rekla da bi podaljšala do 1 meseca?
Mogoče bo po enem mesecu šla domov (torej tja ker vidva živita),al pa podaljšala še za kak mesec.

Vsekakor, otrok se bo navadil na drugo okolje in druge ljudi, tako da bo potem ko bo prišla domov, verjetno kar pestro.
To da pa delaš 10 ur pa ni nič kaj takega... moj porabi na dan 3 ure samo za vožnjo, pa še 12urni delavnik ma.
Mam starše v spodnjem nadstropju pa jih skoraj nikoli nisem rabla ( samo če sva šla v kako kino skupaj). Malega sem od rojstva sama rihtala, kuhala, pospravljala... ma če sem bila sposobna rodit, sem sposobna tudi sama skrbet za otroka. Tako je pač moje mnenje. Je pa že fajn da če rabiš pomoč, da ti starši (ali kdorkoli pač) pride pomagat. Ampak ne na tak način da se za tisti čas preseliš k njim.

Ah, no...meni so tudi to res ne zdi sporno..
zakaj bi obsojale..saj niti ne vemo kakšen porod je imela..kako imata urejeno-pripravljeno stanovanje za dojenčka..
in ni rečeno, da jo starši razvajajo..mogoče samo potrebuje občutek varnosti, da ni sama doma..da se na nekoga lahko obrne..
Bolj pametno, da je tam, kot pa da se dela hrabro in ima potem kakšno poporodno depresijo..saj potem bi pa očka lahko vzel dopust, da bi pomagal..zdaj pa ne...

Srečno družinici!