Dober dan! Danes je en tak lep sonček, pa upam, da nam bo malo pregnal žalost stran.

Saj je logično, da smo žalostni, ko pomislimo, kaj vse se dogaja z otroc širom sveta, ko beremo o korupciji, zanemarjanju in še in še. Ampak naša žalost sveta ne bo spremenila, samo nam bo težje. Zato - glavo pokonci, pa mislimo na tiste stvari, ki jih lahko spremenimo (peticija naše BK) in glejmo na pozitivne plati življenja. Izkušnje, takšne in drugačne, nas bogatijo. Če so težke, tega včasih ne vidimo. Verjetno pa nam te, na dolgi rok, največ dajo. Predvsem zato, ker se nas tako globoko dotaknejo.

Tina, ko boste z otročkom, ki vama je namenjen, končno skupaj, bo kar naenkrat vse prav. Tudi pot v Ukrajino in težke situacije v katerih sta se znašla. Nekje vaju čaka otrok. Točno določen otrok. Vajin otrok. In ko boste skupaj, bo vse, tako kot mora biti. In vse, kar dajeta skozi, bo dobilo smisel. In vse bo pozabljeno, ostalo bo samo zavedanje, da se, če bi bile stvari drugačne ali če bi vidva sprejemala drugačne odločitve, nikoli ne bi srečali. In zavedanje o čudežu, ki vas je pripeljal skupaj.

Wajtkofič in tvoje pupe bodo poslušale vse o tem, kaj sta dajala skozi, da ste končno postali družina. Kakšne bitke je bilo potrebno boriti. In to ju bo delalo še malo bolj posebni. Skozi in skozi žaželjeni. Da o ostalih parih, za katere prav tako utirata pot in o otrocih, ki bodo morda nekoliko hitreje pri svojih družinah, sploh ne govorimo.

Zatorej glavo gor in pogumno naprej. Veselimo se majhnih korakov na poti do cilja.



_____________________________

God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.

O Dejzika, to pa je vzpodbudni nagovor . Tnx  
Veš, da optimizma nikakor ne zmanjka, jaz sem itak že utrjena za slabe in slabše informacije ter jih obratnosorazmetno predelujem v dobre in boljše, po načinu preden je zelo super, je vedno še prej malo slabo

jaz, ki itak vedno za tri korake prehitevam, sedaj namesto o komisijah in peticijah tuhtam o tem, kako bom poskušala otroke čim manj obremenjevat s to malo daljšo in malenkost bolj ovinkasto potjo in jim zagotoviti približno normalno in povprečno otroštvo. Čisto jasno se namreč spominjam, kako sem sama zavijala z očmi (do belega, zagotovo), ko sta moja dva ljubeče obujala spomine na moje zgodnje otroštvo. No, če mi bo uspelo ohraniti njuno zdravo mero, bo kar ok  

Če smo pa nekako kar zatolčeni. No, al se pa samo jaz tako počutim. Potem pa s tako žalostjo gor špegam, da včasih raje kar ne špegam...

Faci sta! 

Kje je pa Eva??? Da nam ni že kje v Afriko pobegnila!?


< Sporočilo je popravil Matejčika -- 21.10.2010 22:24:44 >

_____________________________

Ne mečte pušk v koruzo, ker se lahko zataknejo v moj kombajn, potem pa mam pravo sranje! :)

Ne ne ne ne ne , cel teden nisem bila tu gor, zdaj pa, ko sem komaj čakala vse dobre novičke, pa lahko samo jokam . Sedim pred računalnikom, z robčkom v rokah in smrkam, pa možu berem vaše poste. Ogorčena sva!

BK in Tina, res nimam več pravih besed ... po vsem, kar sem prebrala in doživela, je razočaranje nad človeško raso popolno. 
AMPAK NE DAMO SE, A NE? Naprej, v boj, ni še konec! Pokažimo jim zobe!

Pozdravljene punce!

Rada bi se vam pridružila kot bodoča posvojena mama.
Že dolgo prebiram vaše poste in vse ste občudovanja vredne. Po prebiranju vaših postov sem se nehala smiliti sama sebi, ki (verjetno) ne bom nikoli rodila in začela pozitivno razmišljat o posvojitvi. In moram reči, da sem presenetila samo sebe. Prav vesela in ponosna sem oz. oba sva, da bova posvojila otroka in nehala sem se cmerit vsak mesec ob obisku tete s Krvavca.
Danes bova nazdravljala, ker sva od danes naprej vpisana v register posvojiteljev. Celo postopek je hitro stekel, od prvega obiska vse do včeraj. Mogoče tudi zato, ker je psihologinja na CSD na porodniški in nisva opravila psihološki test, ki baje po zakonodaji tudi ni obvezen. Se je pa zato socialna delavka malo bolj potrudila. Ker sem pa vseeno malo skeptična, da ne bi imela en minus, ker ne bi imela psihološkega testa, smo se zmenili, da ko pride psihologinja s porodniške, da opraviva test naknadno. Ziher je ziher.
Tako, da sem danes zelo vesela. Si nisem nikoli mislila... In prav optimistična sem... Seveda se zavedam, da je otrok v Sloveniji zelo malo za posvojitev, vendar ker sva še baje sorazmerno mlada posvojitelja (30let ) in si še želiva izboljšati stanovanjski okoliš (beri rada bi imela svoj lastni dom-hiško), se nama niti toliko zelo ne mudi. Če pa slučajno pet let ne bodo klicali iz CSD, pa imava plan B- tujina. Tako, da močno verjamem, da bova postala starša. Komaj čakam!
Hkrati sporočam vsem bodočim mamam, še posebej beli kavi in tini, da močno držim pestke, da boste kmalu videle svoje otroke. Čeprav je trnova pot, bo na koncu toliko lepše. Samo obupat se ne sme, ker potem so zaman trnove rane. Vaši otroci bodo toliko bolj željeni. In hvala vsem že posvojenim mamam, da delite svoje dragocene izkušnje.
Lp

Dobrodošla korinam
bravo, naša skupina se veča. Sicer pa super plan, bom spremljala  kako se bo odvijala prva petletka (in navijala, da bo čim krajša  ).  Najina vstopna leta so bila tudi okoli 30

Oj korinam, tole je pa krasno prebrat. Čestitke za odločitev, držim pesti, da se vama nasmehne sreča že kar tule v Sloveniji.

Drugače pa - dobrodošla!

No fajn, pa bomo spet navijali.

Ko bo seznam (zdaj moram na kufe), boš pa ziher gor.

_____________________________

God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.

Pozdravljena, Korinam  . 

Posvojena mama ima pet min za net, je ata otroke odpeljal na sprehod, da ujamejo še mal sončka, mam pa kuha tako, da ima na pultu zraven kastrol še računalnik :)

Korinam, dobrodošla :)
Pri nas doma že pridno stiskamo pesti za vse nove pa tudi "stare" borke.

Danes zjutraj mi je tavelika žaba tako polepšala dan, da vam moram napisat. Je priracal v našo sobo, se stisnu k mani in rekel: mami, ti si tako luštna, te imam rad. Še zdaj se topim ...

Tiana, iiiiiiiiiiiiiiiiiii  kak lepo!

Korinam, dobrodošla.


_____________________________

Ne mečte pušk v koruzo, ker se lahko zataknejo v moj kombajn, potem pa mam pravo sranje! :)

Končno najdem na računalnik in doživim ŽALOST!!!!!!! Tina in BK .

HB za našo Dejzi ki vedno najde nekaj pametnega za napisat.

Iza in Tiana lepo nas seznanjata z novičkami vaših malčkov.

Kje je res Eva?

Korinam dobrodošla in srečno.

No da napišem kje smo mi: ah še vedno na istem, smo se šli mal pogovarjat za nov postopek, zdaj sem pa s5 v šprecepu, probat ali pač € namenit v posvojitev. Si rečem ah brez veze, če dam za prevajalko npr bo vsaj nekaj, če dam za postopek mogoče ne bo nič, ampak če ne poskusim si bom pa lahk kdaj očitala, pa no sej sam še tale....evo takale borbe imam sama s sabo. Itak sem dala zadevo na hladno do spomladi, ker imam do takrat druge posle . Me nekaj zanima: kdaj ste rekle NE postopkom? Tisto zadnje...zdj pa fertig, res se ne gremo več....Drugače smo izbrani med rejnike, bom šla mal na izobraževanje . Sej ne vem, to verjetn so kar vsi al kako? No jaz sem si full v čast štela

Lep pozdravček vsem...

Pija, za postopke sem jaz rekla, da je zadnja meja 6. postopek-ki je še na zavarovanje. Čeprav sem še vedno mnenja, da najbrž nebova prišla niti do tretjega. Meni je to enostavno preveč stresno-fizično in psihično. 3 zamrznjenčke še imava, po te greva, naprej pa nevem...

Za rejništvo povej, kako sta se za to odločila? Midva še vedno kolebava, predvsem za to, ker sva oba proti temu sistemu. Pa malo me je tudi strah...nevem kak bi se znašla v tej vlogi.



_____________________________

Ne mečte pušk v koruzo, ker se lahko zataknejo v moj kombajn, potem pa mam pravo sranje! :)

Juhu za počitnice! Naš prvošolec vsak dan vpraša, koliko dni je še ostalo počitnic, čeprav zelo rad hodi v šolo in učiteljica je zakon.

Pozdravljene vse nove in stare somišljenice in tudi tiste, ki nas samo prebirate.
Predvsem tistim, ki še kolebate kolikokrat na postopek, posvojiti ali ne, rejništvo ali ne, da boste vedele, kdaj je čas. To preprosto začutiš in takrat se ne sprašujeješ več ampak narediš, kar je najbolje.
Vsa vprašanja, jezo, razočaranja, vse dvome in postopke sem dala skozi in ko gledam nazaj, nisem storila veliko napak, le prepozno sem posvojila . Zato tiste, ki se odločate, vse kar želite narediti, delajte hitro. Čas tako hitro beži. Ko sem se pri 30 počutila neverjetno mlado, nisem vedela, da bom čez 15 let gledala nazaj in vedela, da tudi pri 30 ne bi bila nič "premlada".
V soboto sem se srečala z veliko posvojitelji in kopico otrok. Bilo je noro. Otroci iz Rusije in Ukrajine prihajajo, vedno več jih je, eni so šli v Rusijo že po drugega, celo tretjega(morda celo četrtega ). Iz Ukrajine prihajajo nazaj petčlanske družine .
Moram nehati, ker naš mulček hodi okoli mene, sprašuje zakaj sem naredila smeškote in kaj pišem, če sem napisala kakšen klicaj in kje so vejice in ...

Pozdravljene!
No pa se javlja še ena posvojena mama ! Tudi midva imava doma posvojeno deklico, ki bo čez dobre tri mesece upihnila 6 svečko. Posvojila sva jo ko je imela 6 mesecev, prišla pa je iz Makedonije. Po 9 letih zdravljenja 7 IVF-ih, 1 SS, 1 izvenmaternični nosečnosti sva se odločila da tej moriji narediva konec in sva se odločila da greva v posvojitev. Papirje sva začela urejati septembra 2004, bila sva ekspresna, ker sva najini socialni "težila" da bomo čimprej dobili vsa mnenja, tako, da sva pri nas s papirji zaključila decembra, jih takoj poslala v Makedonijo, februarja 2005 sva dobila pozitivno mnenje in julija 2005 sva najino princesko pripeljala domov !!!!! Ker pa življenje vedno preseneča in ker nikoli ne veš kje te čaka sreča sem po 13 letih spontano zanosila in zdajle v najini veliki postelji spi 7 mesecev star fantič . Toliko na hitro o nas.
Moram priznati, da sem se zelo razveselila, ko sem izvedela, da sta Slovenija in Makedonija podpisali sporazum o mednarodnih posvojitvah in sem mislila da bo parom sedaj veliko lažje, saj naj bi pomagala tudi naša država, vendar kot berem je sedaj še veliko bolj zakomplicirano, kot je bilo, ko sva posvojila midva. Mi gre prav na bruhanje - se opravičujem izrazu - da tako zelo komplicirajo!!!!!!!!!!!!! Ko sva midva šla po hčerko je bilo v sirotišnici v Bitoli 95 otrok od 0 pa do 3 let, ma da ga dobiš je pa cela znanstvena fantastika. Otročke bi morali dati v posvojitev, takoj, ko se jim mame odpovedo, ker vsak dan ki ga preživijo tam notri je popolnoma nepotreben. Najina deklica pri 6 mesecih ni držala glave pokonci, leve roke sploh ni znala uporabljati in da ne govorim o tem, da je bila psihično popolnoma otopela. Najhuje pri vsem pa je to, da ti pripada samo 5 mesecev porodniške kar je absolutno premalo, saj je potrebno kar veliko časa, da se otroček privadi na tebe in ti na otročka. Problem, ki sva ga midva imela je bil takrat tudi ta, da je bil v Makedoniji še v veljavi zakon, da je morala biti najina hči pri nama 6 mesecev na adaptaciji, predno sva jo lahko uradno posvojila in ker je bila v naši državi tuj državljan nebi mogla po končani porodniški niti dobiti vrca za njo, da ne govorim o zdravstvenem zavarovanju. Sva imeli privat pediatrinjo, ker ni imela zdravstvenega zavarovanja. Jaz sem ostala doma eno leto in ko je bila stara 1 leto in 9 mesecev je šla šele v vrtec. Danes je že prava mala damica, ve da je posvojena in iz kje prihaja, super je bilo, ko sem bila noseča smo se veliko pogovarjali, da ona pa ni prišla iz mojega trebuščka, temveč da ima dve mamici (ampak rada imam samo tebe mi reče) in da je njo pripeljal avion. Zelo lepo je tudi sprejela bratca in je prava velika sestrica zelo zelo zaščitniška. Veliko se pogovarjamo in gledamo albume in ona vedno reče, da je podobna očiju, bratec pa mamici.
No, da ne bom preveč dolgovezila bom kar končala .
Bela kava zanima me samo kako dolgo je že kar sta dala vlogo in kje pri bogu se zdaj komplicira

Lep dan še naprej!!!

Aprilsko hrošček, pozdravljena. Lepo, da si se oglasila, ker mislim, da tukaj prebirajo tudi tiste, ki se še sprašujejo in zbirajo pogum postati mame.
Ker nas je veliko takšnih, ti si prav gotovo čudovit primer, ki imamo s posvojitvijo dobre izkušnje, je dobro, da jim malo pomagamo z izkušnjami.

Prav vsem čestitke za pogum in velike srčke. Hvala, ker svoje izkušnje delite z nami.
Jaz se zaenkrat javljam kot anonimna (čeprav sploh nevem če znam, kako se javiš kot anonimen), ker sva še v fazi odločanja. Bi pa vprašala sledeče: Ali je treba biti poročen, da si primeren za posvojitelja. Glede na vaše izkušnje , me zaenkrat zanima predvsem Moskva.
Pestke za vse

aprilski hrošček, kako zelo lepo je prebrati kaj pozitivnega

Hvala bela kava,
izgleda, da se bova po več kot 15 letih skupnega življenja, pač poročila

Hotela sem ostati anonimna, a sem že prej napisala, da mi to ne gre dobro od rok .
In se je izkazalo, da imam prav .

no pa boš že imela enega od številnih papirjev
je treba začet nekje, ni druge

bela kava če ti čisto odkrito povem ne razumem kakšen predlog  . Ko sva midva urejala papirje so se najini hčerki morali odpovedati vsi centri v MK (da kao nimajo potrebe po takem otroku). Midva sva imela vlogo v Skopju in ko so se ji vsi odpovedali oziroma dali negativno mnenje sva jo midva lahko posvojila. Ma sem huda ko hudič, ker kar naprej nekaj spreminjajo in mi, ki smo že posvojili sploh ne moremo z informacijami pomagati bodočim posvojiteljem  . Dolgo, predolgo se že vleče vajina vloga!!!!! pa so vaju že sploh poklicali v makedonijo pred komisijo???? Joj, tako bi ti rada kaj koristnega povedala pa saj veš samu upanje in vztrajnost pomaga!!! Ko sva se midva podala na to pot naju je že prevajalka čisto zabila in mojemu možu, ki ji je prinesel papirje v prevod rekla, da se nama ne splača, da je škoda denarja, ker otrok v MK ni. Jaz bi kapitulirala, vendar se moj ni predal in mi je že takrat rekel, da bom imela drugo leto dojenčka doma in res sva ga imela!!!!!!!!!!!!!
Uglavnem punce moje držim pesti za vse, ki se podajate na to težko pot, samo ne obupati!!!!!!!!!!!!!!!