Kaj naj rečem... spet same pravljice, komisija baje sedaj obravnava samo tiste, za katere je bil predlog narejen pred novim zakonom, nas pa bodo pač enkrat, mogoče, bla, bla, bla ...
 
Z vsemi podrobnostmi našega primera (imena, slike, datumi, telefonske ...) so že nekaj časa seznanjeni na našem ministrstvu in na naši ambasadi v Skopju. Hkrati so bili predstavniki rr.mk  v zvezi z našim primerom na sestanku z različnimi ljudmi, tudi  z namestnikom ministra za delo in soc. politiko v MK.
 
Vsi vedo vse.

Drage moje navijačke-ne bom vsake posebaj imenovala, da katere ne izpustim. Najlepše se vam zahvaljujem za vse dobre želje, objemčke, pestke oz. pestkanje.
Moje zle slutnje so se uresničile. Pa lepo po vrsti:
Kako je bilo v četrtek na uradu več ali manj veste. Podatke, ki jih je dala prevajalka v Kijevu so bili zelo pozitivni. Rečeno nama je bilo, da je fantek v redu, da sicer še ne hodi, posledica naj bi bila ker se nihče kaj dosti ni znjim ukvarjal, da je tik pred tem da shodi, da čeblja, da je radoveden, dobrovoljen. Da še ne hodi nama ni bila ovira, saj sva si rekla, jaz, pa moj, pa kuža pa otrok na sprehod vsak dan-2x na dan, počasi bomo premagali oviro, shodili, laufali. Rojen je bil prezgodaj, zato sva nekako to povezala.Rečeno je še bilo,da ima malo švoh mišice. Vse sem se že pozanimala- o telovadbi za otroke skupaj s starši, ki je zelo v redu za mišice. Nekako smo se že videli skupaj. Po slikici sodeč fantku res ni nič manjkalao, zgledal je močan, pa pravi cuker.
V petek smo šli na urad po napotnico in do odvetnikove pisarne po najine papirje za sirotišnico. Tam sva doživela prvi šok. Mnenja sva bila, da bi že v nedeljo odpotovala v mesto, kjer je sirotišnica in tam ostala. Odvetnik naju je previdno opozoril, da naj pustiva prtljago v Kijevu, ker se znava še isti dan vrniti nazaj, da je dobil informacije, da je fantek zelo bolan. Pa kako hudiča, če je pa prevajalka, ki je bila z nama na uradu rekla da je z njim vse ok. Odvetnik je rekel, da ima različne informacije- en vir pravi da je vse ok, drugi da je vse narobe. Pa sva si nekako rekla, da tko al pa tko ne verjameva nobenemu več in da ga greva pogledat.
Danes zjutraj ob 7uri smo se odpeljali. Prvo na en urad, kjer je inšpektorca pregledala najine papirje in se z nami odpeljala proti sirotišnici. Tam smo se prvo pogovorili z direktorico, ki pove:  Otrok je bil odvzet staršem, od petega meseca je v sirotišnici.....
Potem pride zdravnica in začne listati po fantkovi kartoteki. Ko je povedala tisoč in eno stvar, od tega da ne je sam, da ne hodi, da se ne igra, da komaj sam sedi, da je samo pasirano hrano, da ima mikrocefalija(glava je glede na spol, starost, višino.. premajhna), da je težak samo 7kg, visok 72cm, da se je v enem letu zredil za cca 400g. In povrhu vsega še težave s srčkom. Ok, sva si rekla, dokler ga ne vidiva ne verjameva.
Potem so naju odpeljali v sobo in ga prinesli. Meni se je srce trgalo. Vse je bilo res. Otroček je čisto brez moči, sploh ne stoji samostojno, se ne odziva na ime, ne sliši.....
Prevajalka, ki je bila z nama je bila čisto bleda, ko sem se z otročkom v naročju približala k njej se ga sploh ni upala prijeti.
Odšla sva zelo razočarana. Ko sem fantka oddala varuški v naročje mi je šlo na jok, bolelo me je v srcu. Kako težko je. Ko sva se pogovarjali z  prevajalko iz Ljubljane ni bilo nobeni jasno, spet so se dogajale mučke in spet so odpovedali vski, ki bi nama morali vsaj približno resnico povedati.
Kaj in kako bova naprej se nama ne sanja, Prvo morava pridet domov in potegniti finančno črto. Kar nekaj € je šlo.
Mogoče bova pa mamice ruskih otročkov prosila za pomoč in se odpraviva v Rusijo. Kaj pravite mamice ruskih otročkov, če se odločiva ali lahko računam na vašo pomoč .
Jutri zgodaj zjutrej-ob 7.45 imava let do Munchen-a potem pa od tam do Brnika,
BK drži še jaz sem stabo
Je nastalo dolgo sporočila, pa vseeno- ste si zaslužila izvedeti kaj se tukaj dogaja.

ojej, Tina kaj to berem.
En velik in močen objem vama pošiljam. Obema z dragim

Na, dons je pa res eno sranje.

Tina, ne znam si predstavljat, kako se počutiš. Upam, da bo bolečina čim prej mimo. Mi pa ni jasno, kaj se dogaja, zakaj se to dogaja in kaj gre narobe. Če bosta šla v Rusijo, bomo (prepričana sem, da lahko govorim za vse nas) pomagali kolikor se da.

Drži se, pa varen let domov.

Ojej, ojej, kako sem kar žalostna.

_____________________________

God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.

Tina in BK pa to je grozno. Kot, da ni dovolj hudo, da se moramo najprej boriti z neplodnostjo in predsodki, ki spadajo zraven, potem pa ko odprete srce in sprejmete otroka pa take igrice. Zakaj ne znajo ljudje povedati po resnici, tako pa tako je? Meni je vedno lažje, če mi že od začetka povedo po resnici, da vem s čim se spopadam in kako naprej. To kar je pa pri vama je pa pravi tobogan čustev. Si ne znam predstavljati, da bi morala jaz skozi to. Res držim pesti, da dočakata vajine otročke in končno srečno zaživite skupaj.

Draga Tina, tudi meni se trga srce, ko berem tvojo zgodbo. Ubogi otroček, pa vse zaradi njihove brezskrbnosti.
Te pa popolnoma podpiram v tvoji odločitvi. Če boš rabila karkoli, kakršnokoli info glede Rusije, se le javi. Meni so pomagali pari pred mano in tudi jaz z veseljem pomagam parom za mano. Da bi le čimprej zaključila to res žalostno zgodbo in začela na novo!!!!! Poljubčki in srečno pot domov.

Vsem iskrena hvala. Res je hudo, žalostno. Tudi jaz se sprašujem zakaj hudiča ne povejo po resnici, kot da bi se ping pong igrali z nama. O brezbrižnosti, sploh do teha fantka bi se pa dalo kaj napisati. Se je prav videlo, vsi otroci iz skupine so se igrali, samo to ubogo dete so prinesli iz posteljice. Očitno ga imajo ves čas  v posteljici in njegovo življenje je samo točka na stropu, v katero se zagleda. Ko sva midva sedela z njim na tleh in se igrala z igračko liki, ki jih vstavljaš se je fantku prav videlo, da je z zanimanjem poskušal kocko prestaviti v pravo luknjo. Pa ves čas se je postavljal na nogice, čeprav revše naredi dva koraka in ne more več, ker ima tako oslabljene mišice. Pa se sprašujem: kaj hudiča so delali z njim skoraj dve leti. Če bi se z njim ukvarjali bi otrok napredoval, tako se mi pa zdi da nazduje.
Ninočka26, dober izraz si uporabila-tobogan čustev. Dobre, slabe, dobre, slabe novice. Kot po tobuganu dol pa gor, dol pa gor.
Hvala vsem, za Rusijo vas pa držim za besedo

Drage moje, za popestritev teh nič kaj spodbudnih novičk iz MK in UK, naj povem, da naš sine zelo dobro napreduje, da je osvojil že vsa takšna in drugačna izsiljevanja, pa čerav sta bila mama in ata več kot 100%, da njun otrok pa ne bo mala jokica..... En poljubček poplača vse, vsa jeza in dvignjen pritisk je v trenutku pa-pa. Za podaljšan vikend smo se namakali v morju (bazen) in uživali na orto, mali pa je vse po vrsti osvajal v jedilnici, v lobbyju, v bazenu, na sprehodu.... še maserka je skoraj pozabila mamo zmasirati.... je res en tak mali šarmer in res se vsi limajo nanj....
Najboljši komentar preteklega meseca pa je bil iz ene gostilne, ko je gospa pri sosednji mizi (ki je bila še polno obložena in zato čisti magnet za našega malega) rekla možu, pa dej no, kako si lahko tak, daj mu že en kalamar... potem si lahko mislite, da JE BILO HUUUUDO. Drugi zmagovalni komentar pa je, kako je lep fantek, pa kako črne laske ima, komu je pa podoben, ja laske ima črne kotočka.... no, moj mož je že skoraj čist srebrne ke u lase ;). Tretji po redu pa je bil ta od danes zjutraj, ja malček, kako imaš ti lepe laske, tako črne, tako goste, potem se pa teta obrne k očiju in mu reče, če je mali imel veliko laskov že ob rojstvu, hahahahaha, no, čist vsaki babnici pa že ne bomo razlagali, da tega pa pravzaprav sploh ne vemo ;).
Pestro je! Ampak zelo lepo! Srečni smo..

draga tina, bi še kaj napisala, pa ni pravih besed. samo ubogi fantek mi ne gre in ne gre iz glave....  

iza, lepo, res lepo , po moje bi še jaz lahko kdaj kako tako neprimerno pripomnila , kao laske in podobno...

BK, eh , saj ne vem...

objem in moč in lepše dni vsem

_____________________________

nokes

Tina

BK

nimam besed... naj bo jutro lepše od večera...

_____________________________

Никогда и ничего не просите! Никогда и ничего, и в особенности у тех, кто сильнее вас. Сами предложат и сами все дадут!

Cel dan sem hodila gledat, če je že kaj spodbudnih novic, pol pa prvi šok od Bele kave in nato še od Tine1. Sem brez besed, kaj se dogaja in kaj morate prestajati. Naj vama čimprej posije sonce! 

Tina1, težko mi je, ko te berem. Ampak dobro vem, da ni nič končano, dokler je pot in špranjica skozi katero še vedno lahko greš v Rusijo. Upam pa da z Ukrajino še vedno ni zaključeno.
Kako komentirajo, ti ne ponudijo še kakšne možnosti? Povedala sem že, da poznam pare s podobnimi izkušnjami, a vsi imajo danes otroke, ne vem, zakaj tebi ne bi uspelo.

Če boš potrebovala pomoč za Rusijo, mislim, da boš težko našla "rusko" mamo, ki ti ne bi pomagala po najboljših močeh.

Bela kava, to pomeni, da so idioti, barabe, zavlačevalci, nesramneži ... in vedno bolj se mi zdi, da ima zraven prste še politika. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj pomeni v Makedoniji beseda komisija.
Torej bomo skupaj z deklicama morali še malo počakati. Bomo pa čakali. Mi smo tu.

Tinček moj ......      danes ni naš dan. Sem zvečer gledala Tednik, kjer je bil prispevek o avtističnih otrocih. sem se kar zjokala in upala, da se posvojene mamice ne boste srečale z otroci s posebnimi potrebami....sama s tem živim od svojega osmega leta in vam povem....ni je ljubezni na tem svetu, kolikor je premore ta otrok...ni je ljubezni, ki si jo lahko v sanjah zamislite, kar vam ta otrok da....in vendar je to veliko odrekanje... Vem o čem pišeš  in priznam, da kljub vsemu ne bi zmogla tega. Kruto....predvsem do otrok (ki ogromno čutijo - po mojem osebnem mnejnu je njihov nivo čustvovanja veliko višji od našega) in do nas...ki si želimo otročka . Danes sem res samo za pod kovtr.... Oprostite čustvenemu izpadu...vem, da bi mogla spodbujat...samo danes so me Tinine in Kavicine novice res potrle  

_____________________________

Nikoli ne dobiš želje, ne da bi dobil tudi moč, da jo uresničiš.
Vendar moraš vseeno kaj narediti za to.

o, matr.. jezna sem, besna, žalostna..   Kako vam lahko dajo upanje in ga potem tako razbijejo? Ni mi jasno... kakšni ljudje so to.. 

Berem vas že cca 6 mesecev, oglašam se prvič.

S takimi pričakovanji sem danes odprla ta forum, potem pa novici bele.kave in tine. Ne morem verjet, da je mogoče občutit toliko žalosti in razočaranja nad dogodki, ki se tičejo oseb, ki jih še nikoli v življenju nisi srečal, po drugi strani pa toliko veselja in sreče ob dogodkih oseb, ki jih prav tako ne poznaš, a se jim je v življenju uresničilo tisto, kar so si najbolj želeli.

Edino kar mi pride še na misel je, da za vsakim dežjem posije sonce in res vam vsem na tem forumu, ki z neznanci delite svojo srečo in žalost, želim, da vam posije sonce.

tina in Bela Kava....zelo sem žalostna in hkrati še vedno stiskam pesti, za naprej

zaradi otročkov se mi pa srce trga.....

Tina  kaj drugega kot debel virtualni objem ti nemorem dat  vse besede pa so čisto odveč.

B.K jooooj ta balkan je pa res pravi balkan!


_____________________________

Ne mečte pušk v koruzo, ker se lahko zataknejo v moj kombajn, potem pa mam pravo sranje! :)

Tudi sama ne morem zadržati občutkov jeze, nemoči, občasno besa in žalosti... Stisne me v grlu, ko pomislim na to, kar dajeta skozi bela.kava in Tina1... Zjokala bi se, ampak ne bi nič pomagalo

Za vse vas tale pesmica: http://www.youtube.com/watch?v=faKFcfytlxU&feature=related

Posvetilo bo sonce, MORA!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]