Se strinjam z belo.kavo! Kaj pa to pomeni biti v Moskvi in ne sprobati PRAVEGA mraza  . Bomo potem z lahkoto prenašali slovenske zime!

Metuljčica, hvala za lepe želje! Bo še treba par tednov počakat, preden pošta odleti, in potem še na datum, ampak kaj je to, ko končno stistneš svojega k sebi! V glavnem pridno treniramo potrpežljivost in čakamo ...

Draga moja navijačka, ta zgodba se je končala. Dve leti čakanja, negotovosti  in vsega kar je bilo na tistem delu poti, je dovolj.
Je pa usoda hecna zadeva, pripelje te na pravo mesto, čeravno po najbolj vijugasti poti

In vedno k otroku, ki ti je namenjen oz. ki si mu ti (kot starš) namenjen.  

_____________________________

BE NICE!
I could be your boss someday.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Bela.kava vidim da si je metulj333 upala vprašat, ker je mene firbec matral že nekaj časa, pa si nisem »upala vprašat« 
Verjamem, da je odločitev, da se obrneš drugam – to je stran od punc – bila nekaj najtežjega na vajini poti do tako želenega otročička. Občudujem vaju, kaj vse sta že zmogla na tej poti. Nikoli in res nikoli pa ne bom razumela, kako lahko ljudje delajo iz tega cel biznis. Sirot je res veliko in tudi veliko je staršev, ki ne morejo imeti svojih otrok. Zakaj jih ne moremo pripeljati skupaj, brez da zato nekdo obogati!
Verjamem pa, da ti ni več za pisat po forumu, kaj se dogaja – da so vsi z vsem seznanjeni, ker te verjetno že nekaj oseb pozna tudi osebno. Bomo pa zelo vesele, če boš po »prestani preizkušnji« delila podrobnosti z nami. Namreč nekaterim bodo tvoje izkušnje prav prišle.
Držimo pestke, da čim prej pripeljeta domov svojo srečo.
Enako velja za vse ostale punce. Upam, da ne bo preveč mrzla zima v Rusiji ;)

Drage posvojene mamice, lepo vas je brat.

Malce vas bi pomirila - na področju sklepanja sporazuma o posvojitvah z Rusijo ni nič novega, zadeva se bo zgleda še kar dolgo pacala. Naše ministrstvo pa se zanima tudi za sklenitev sporazuma z Ukrajino...

Pa mislite, da bojo vsi sporazumi slabi? 

Kaj pa si mislite o tem novem družinskem zakoniku? Če prav razumem, naj bi bil otrok v rejništvu "samo" 3 leta, potem se ga da v posvojitev...

Če je sporazum z Makedonijo tako zelo slab in sploh ne funkcionira, močno dvomim, da bi bilo s katero koli drugo državo kaj boljše.
Zakonik pa se mi zdi še kako prav! Ker večina otrok v rejništvu ostane do 18. leta, potem pa grejo v domove. S biološkimi starši pa nimajo sploh stikov. Za moje pojme je slovenska socialna totalno na podnu in še sami ne vedo kaj delajo in sigurno NE delajo v korist otrok!

_____________________________

Ne mečte pušk v koruzo, ker se lahko zataknejo v moj kombajn, potem pa mam pravo sranje! :)

B.K. vesela sem, da si se odločila za drugo pot in vem da dobiš točno tvojega otroka, točno tistega, ki čaka samo na tebe! Vso srečo!!! Pa le debelo puhovko si nabavi! Al pa raje dve!

Ena je spraševala, kako je s posvojitvami, če že imaš biološkega otroka. Seveda lahko vsak posvoji, vendar iz PRAVIH razlogov. In pravi razlog ni to, da želiš nekega otroka rešit pred ... ne vem čim. Pravi razlog je, da si želiš otroka! Da ga želiš vzgajat, mi dat ljubezen, ga sprejet za svojega, tistega ki ti je namenjen, ki mu želiš dat delček (če ne vse) sebe, mu zapustit neko zapuščino (mislim na vrednote, na spomine... ne na materialne dobrine)... zgolj samo želja da nekoga rešiš ni dovolj.

_____________________________

Ne mečte pušk v koruzo, ker se lahko zataknejo v moj kombajn, potem pa mam pravo sranje! :)

To, da je v podnu je itak splošno znano.

Kar se tiče Makedonije.. a ni dol problem "samo" s podkupninami oz. pokvarjenimi uradniki?



Aja, pa Matejčika, še tukaj iskrene čestitke!!!!!!!

Hvala!

Saj podkupnine ne bi smele bit, če imamo sporazum. To bi morala naša država uredit in urejat, ko pride do tega. Potem pa prideš na socialno, poveš kaj si doživel, pa te gleda tista ženska tam, kot da si iz lune padu! Seveda ona VE, da se to ne dogaja, ker imamo sporazum. Potem pokličeš na ministrstvo in kaj ti pomagajo?? Ma nič! Saj še sami ne znajo na wc prit, kaj šele da bi urejali take zadeve z tujimi ministrstvi. Za moje pojme, naša država ne zna napisat in uredit takega sporazuma, ki bi bodočim posvojiteljem RES pomagal.

_____________________________

Ne mečte pušk v koruzo, ker se lahko zataknejo v moj kombajn, potem pa mam pravo sranje! :)

Kam moram it, da si nastavim ticker? Pod mojimi nastavitvami sploh ni te opcije.

_____________________________

Ne mečte pušk v koruzo, ker se lahko zataknejo v moj kombajn, potem pa mam pravo sranje! :)

http://lilypie.com/

Tule si ga narediš. V profilu pa ne najdem, kje ga lahko vpišeš. Včasih je bil nek prostor za kodo.

Narejenega že imam, samo nalepit ga nimam kam.

_____________________________

Ne mečte pušk v koruzo, ker se lahko zataknejo v moj kombajn, potem pa mam pravo sranje! :)

Najdla. 

V "nastavitvah" greš na tubriko "forumi" in tam imaš okence.


< Sporočilo je popravil limonca* -- 19.10.2011 10:34:57 >

Ja, pa saj to je isto - s tem ga rešiš - ne moreš ga rešit brez tega, da mu daš ljubezen, spomine, sebe, da je pač tvoj otrok, če mu tega ne daš, je v istem zosu, kot bi bil v sirotiščnici. Zakaj bi posvojil otroka, če si ne bi želel imet otrok? A ni to predpogoj? Samo če imaš lahko svoje, si lahko rečeš, saj imam lahko še enega svojega, če si želim še enega. Tu je potem ta razlika, zakaj bi se odločil rajši posvojit, namesto za še enega svojega. Otroka si v vsakem primeru želiš - samo kako do njega prit in zakaj katera pot, je vprašanje.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

No, pač različna mnenja.
Jaz se v glavnem ne strinjam. Ne greš v posvojitev za to, ker želiš nekoga rešit. In to so naju na sestankih z psihologom, sociologom in pedagogom vsi močno opozarjali, da je to napačen razlog. Ker pri posvojitvi se glih ne igraš rešitelja, ampak starša. To je pa ogromna razlika!

Pa še ena stvar. Midva sva ogromno premišljala o posvojitvi (navsezadnje sva tudi dala vlogo v SLO in namen je bil tudi makedonija) , oba si neizmerno želiva postat starša, pa vendar pri posvojitvi ni vse tako enostavno, kot zgleda. Najprej že! Si misliš, ja nič, bova pa posvojila. Potem ko pa daš skozi vse te pogovore in seciranje naju, najine zveze, možnosti, ki lahko nastanejo, ko se zazreš v prihodnost s posvojenim otrokom, pa ni vse tako rožnato in enostavno. Je potrebno še kako stopit na realna tla in se zazret vase. Posvojiti otroka, ni isto kot rešiti psa iz azila! In to niso samo moje besede, ampak besede vseh ljudi, ki so naju po dolgem in počez secirali.

_____________________________

Ne mečte pušk v koruzo, ker se lahko zataknejo v moj kombajn, potem pa mam pravo sranje! :)

Ampak starš si v vsakem primeru - ali biolioškim ali nebiološkim, to se ne spreminja. Želja po otroku je itak osnova - kot sem že prej povedala, saj zakaj bi se sicer sploh odločal posvojit ali zanosit?
Jasno, da je težje posvojit kot imet svojega otroka, ker ima posvojenček svojo zgodovino, lahko svoje traume in ker bo verjetno enkrat kasneje želel vedet, zakaj je posvojen, torej zakaj ga njegovi biološki starši niso hoteli... Ampak vseeno se mi zdi, da lahko te probleme otrok lažje reši v ljubeči družini kot v sirotišnici, pri različnih rejnikih (če nima sreče, da ima ves čas ene in iste, ki ga imajo radi - v tem primeru je to itak isto kot če bi imel njih za uradne starše) ali dijaškem domu...


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Glavno, strinjava se, da je za vsakega otroka, ki pride v družino potrebna ljubezen! In to veliko ljubezni. To je pa SKORAJ najbolj pomembno.


_____________________________

Ne mečte pušk v koruzo, ker se lahko zataknejo v moj kombajn, potem pa mam pravo sranje! :)

Lej, razlika je samo v tem, da če imaš lahko svoje otroke, te bo vsak najprej vprašal: zakaj pa rajši ne naredita še enega. Za tiste, ki jih ne morejo imet, je to vprašanje zelo enostavno za odgovorit (ne nujno prijetno, ni pa kompliciran odgovor, mislim), za tiste, ki pa svoje otroke imamo, moramo utemeljit tudi ta odgovor. Vsak te bo vprašal: "Želiš si otroka - ok, ampak zakaj si želiš posvojit otroka, če imaš lahko svojega?" Štekaš? Želja in ljubezen pa sta tako ali tako predpogoj, da sploh pomisliš na imet otroka - na tak ali drugačen način. Ne rečem, da se kdaj ne zgodi brez tega, vendar navadno predno dobiš otroka, je že oboje tu.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Meni osebno se že sedaj poraja 1000 vprašanj, pa šele razmišljava o posvojitvi.. En dan me zagrabi, da "je to to", da v postopke ne grem več. Drug dan pa sto dvomov in vprašanj.. Po eni strani takšnih brezveznih, po drugi strani pa najbrž kar pomembnih.. npr. kako bo, ko bo otrok v puberteti, ko bo starejši, kako bo dojemal to, da je posvojen. Nama bo "zameril", bo vesel, da je pri nama.... Ali mi bo kdaj žal, če bom sedaj nehala s postopki in posvojila? Se bom spraševala kako bi bilo, če bi imela biološkega otroka? Si bom očitala, da nisem naredila vse, da bi imela biološkega, da sem prehitro odnehala..... takšne stvari.. 

Limonca, mislim da smo se skoraj vse ubadale s takšnimi dvomi in vprašanji. Midva sva naredila tako. Ko sva se odločila in oremagala vse dvome in dobila odgovore na vsa vprašanja, sva dala vlogo za posvojitev. Za tujino sva finančno prekratka, zato sva si rekla, bova šparala. Nekje vmes pa sem začutila, da imam znova moč za postopek in sem šla. Pa je ratalo. :) :) Saj ne rabiš obupat. Če kdaj začutiš da bi pa ponovno poizkusila, pa pač poizkusiš. Četudi imaš doma že enega malčka. Ampak najprej moraš res začutit da si želiš otroka neglede od kod pride.

_____________________________

Ne mečte pušk v koruzo, ker se lahko zataknejo v moj kombajn, potem pa mam pravo sranje! :)

Pri nama je tko, da če bi se enkrat odločla, bi se itak za tujino. Tud denar bi nekak napraskala skupaj, pa magari s kreditom. In če bi šla, bi šla po dva otročka. In pol bi zaključlji s postopki, ker več kot dveh itak ne bi imela.

Tko nekak.

Meni je pa sporno tole ločevanje na "svoje" in posvojene. A posvojen pa ne bil bil tvoj? Ker en od glavnih predpogojev za posvojitev je (za moje pojme), da je ta otrok enako tvoj, kot bi bil, če bi ga rodila.


_____________________________

BE NICE!
I could be your boss someday.