IZVIRNO SPOROČILO: ronja
Seveda so enako "svoji" oz. od staršev, napačna izbira besed, se opravičujem, morala bi rečt biološkega otroka. kadar se kje pogovarjamo o tem, vedno vprašajo, zakaj ne bi imela še enega "svojega", zato me je zavedlo - nisem še v teh vodah in nisem ravno na ti z izrazi (biološki, posvojeni otrok, itd... ko jih imaš enkrat doma, so itak vsi tvoji:).
Eh, tole z izrazi je itak cela zmešnjava. Navsezadnje je pa vseeno, kako kakšno stvar poimenujemo, samo da vemo o čem govorimo. Saj še sami ne vemo, kaj in kako. Bo kar prav tisto, da je vseeno - moj je.

Jaz mislim, da se bom največ kar od samih otrok naučila. Včasih me poslušajo z odprtimi usti, ko jim kaj razlagam na to temo, ko začnem pa bluzit, me pa nehajo poslušat, potem pa vem, da je overload!

Veš kako pametno znamo reči, da jim bomo razložili stvari "starosti" primerno, pa kako sila učeno se to sliši - v praksi so pa še vedno otroc tvoji najhujši sodniki. In vsak dan vem kakšno stvar več.
Hvala za čestitke. Pa takole med nami, jaz se čisto nič ne sekiram, ker me kakšna stvar skrbi, samo hočem to na glas povedat, da ne bo kdo, ki je v podobni situaciji, mislil, da je vsem vse jasno. Sploh kar se lastnih občutkov tiče in kaj le-ti pomenijo.
Dons se pa malo čudno izražam.
A je na zapadu nešto novo?
_____________________________
God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.