Špelina, meni se ne da potem imet cel kup zasledovalk, ki me v kakšni drugi temi potem secirajo. Pa saj veš, če se ne motim si ti na ta način "letela" iz Med.over.net? Okej, ja, je res pošteno stat za napisanim, ampak po tolikih letih forumov, iskreno - meni se ne da. Zato izberem možnost anonimnosti.
V teh temah bolniške pa sem tudi fejst jezna, ker vidim kako se jo izkorišča in na ta način se počasi ukinja tistim, ki jo res rabijo. Kaj misliš, kako je bilo meni hodit v službo 10 tednov do porodniške, ko sem si morala pred vsakim obrokom pikat prste in kontrolirat sladkor? Ko bi morala jest zdravo hrano, v službi pa delavska menza z ocvrtimi rebri in tenstanim krompirjem z ocvirki? Delam pa s strankami, s šefico, ki ni imela niti najmanjšega razumevanja, da si ne morem vbrizgavat inzulina v trebuh kar pred človekom, ki pride opravit svoje stvari. Pa nisem dobila bolniške. je moj ginekolg rekel, da bom že preživela, da so ga zadnje čase nosečnice preveč prinašale naokoli. In kaj sem hotela? Sem hodila v službo.
Prekladat papirje 8 ur je pretežko za eno nosečnico? Kot sem napisala zgoraj - pravi stres šele prihaja po rojstvu otroka. Ampak jaz poznam take tičice, ne bodo se zamislile in trdile bodo, da so upravičeno doma, ker...ker...
Pa še to mi je fenomen: v prvi nosečnosti so vse čisto preč, ne morejo stat na nogah, ležijo po cele dneve, stres, vse je prehudo. Pa nobena skorajda ne ostane pri samo enem otroku, vse imajo potem še enega, zdaj je itak moderno imet tri. Kaj pa druga in tretja nosečnost? Kam date potem te otroke, da ste spet vse čisto preč, da ne morete stat na nogah, da lahko ob malem otroku doma ležite?