Še nihče me ni nikoli analiziral do potankosti (niti sama se nisem), tako, da... optimisti.
 
Predstavi mi tega ubogega pilota, da se mu oddolžim s pivom... aja, ne sme letet nažgan. Ajde, s kavo.

Sicer nisem brala vsega, ampak tole moram napisat. Marka in njegova posvojitelja poznam že od malega im moram priznat, da je Vijoličarka zelo dobro napisala tisto o okolju v katero je Marko prišel. Sta se ga pa posvojitelja zelo razveselila, ko sta ga dobila in tudi kasneje (po pripovedovanju sosedov in sorodnikov) sta ga imela zelo rada, vedno lepo govorila o njem in zanj lepo skrbela. Sta pa to zelo preprosta kmečka človeka, tudi nista bila več najmlajša, ko sta ga dobila, tako da je za kakšno stvar lahko  bil tudi prikrajšan kot otrok. Ni pa tudi on bil idealen sin (posebno od pubertete dalje), kot tudi ni ravno idealen oče svojemu sinu. Ampak to je že druga zgodba.

Vsekakor upam, da najde svojo mamo.

Ojla, punce!

Včeraj me ni bilo, ampak sem danes prinesla notri in tudi mene je tole iskanje kar malo zasvojilo in to mi ni všeč, tako da se moram delno strinjati tudi s saro. Marko ne bev, ne mev, pa še:

• Džovana najbrž ni končala srednje šole v Kanadi, saj je pri 18 ali več letih komaj napisala kartico, jezika in izražanja ni ravno obvladala, dvomim, da bi se goreče oprijela izobraževanja,
  
• napisala je, da je bolna, je katera poiskala kontakt z bolnišnico na otoku ali s samostamom pri cerkvi, lahko poskrbim za prevod pisma v španščino, ampak, ker sem res na knap s časom, prosim za pomoč pri iskanju naslova in okvirno vsebino,
  
• po moje tudi Džovana ni tip uporabnika interneta, na ta način morda lahko najdemo koga, ki jo pozna, nje same pa verjetno ne,
  
• kako je zdaj s Centralnim registrom prebivalstva, najbrž je treba vanj vnašati podatke, se ne ažurira kar sam,
  
• Ona in Slovenske novine so od Dela d.d. in ne od Dela revije, to sta dve različni časopisni hiši, novinarka menda že ve, komu pripada,
  
• Džovana naj bi po besedah prebivalcev Negastrna govorila v mešanici srbohrvaščine in slovenščine, v Zavodu so z njo najbrž komunicirali v slovenščini, znanje srbohrvaščine pa je najbrž prinesla od doma, zato po mojem odpade iskanje njenega izvora meja ex Yu,
  
• se je katera obrnila na ustrezne organe iz bivših republik ali zahtevala seznam pogrešanih oseb (ja, to najbrž spet lahko naredi le Marko ).

Če bi iskali njo v bivši YU ali verjetno kjerkoli ne vem če bi bla na seznamu pogrešanih, saj so jo domnevno starši dali na vlak in poslali v 'širni svet'. Razen če je zbežala od doma. To je pa druga zgodba. A verjetno bi jo starši in sorodniki iskali in v teh letih, pomoje da bi jo našli. Kaj pa vem, tko se mi zdi. Mi je pa čudno to, da je bila že tolko stara in ziher jo je moral kdo poznat. Kako da je sosedje, družinski člani, ostali niso pogrešali ko je kar čez noč zginla?
No ja bogve kakšno zgodbo so starši vsem tem ljudem prodali-v primeru če so jo oni dali na vlak.
Ne vem težko je to vse skupaj, mi domnevamo in imamo razne zgodbe, kaj se je v resnici zgodilo ve le ona sama.

Se mi zdi pa da na koncu - če jo bo kdo našel, in če bomo sploh zvedli - bo pa čist neka tretja zgodba

_____________________________

Ustvarjanje je zakon :)

https://www.facebook.com/pages/Darja-Ustvarja/261668923903669

Tudi meni se tako zdi. Upam, da vsaj ne bo žalostna.

_____________________________

Val - 16.10.2006
Neva - 27.3.2013

Verjetno bo moj komentar malo neumesten ampak vseeno bom napisala. Meni se zdi pa tale Marko vseeno malo čuden. Pravi kako je bil nesrečen v tej družini, ki ga je posvojila, ampak po Neninih besedah naj temu ne bi bilo tako, pa tudi sam ni ravno vzoren oče. Poleg tega mi je res mimo, da se Kerensi ne javi. Tale njegova zgodba mi malo smrdi, verjteno še sam ne ve kaj sploh hoče, morda zgolj 5 minut slave in pomilovanja. Ne vem no

Res je.

Kontakt od bolnišnice na Ibizi (ali Formenteri?) je nekje na tej temi. Ga bom poiskala. Če ga pa katera najde prej...

CRP je, kakršen je. V njem so (menda) samo podatki, ki jih imamo oz. imamo samo tiste podatke, do katerih ima dostop oseba, ki mi jih je sporočila. Imamo ime in priimek (če bi bila kjerkoli uradno spremenjena, bi tuja UE to najbrž sporočila v SLO), rojstni datum in EMŠO (ki ostajata vedno enaka) ter naslov (stalno bivališče, ki ni veljavno in je enako že 39 let).

Če je tako, potem je takšen zapis moja napaka. Jaz sem preletela samo besedo "Delo" in napisala, kar sem.

Se strinjam. Izvira verjetno iz ex YU, kam je pa dejansko odšla, pa...

Poslala sem e-maile na vsa SLO veleposlaništva, pregledala vse javno dostopne sezname (državne in zasebne) pogrešanih/izginulih oseb po ex YU (nekaj tudi po tujini) in poslala e-mail na PU LJ (še čakam odgovor). Džovane ni na nobenem seznamu (nihče je ni pogrešal) in nikjer ne najdem niti zapisa, da bi ona iskala sina.

Že nekaj dni nazaj sem se to tudi jaz spraševala, zato po message boardih iščem tudi oglase z naslovi "looking for my sister", "looking for my neighbour", "looking for my friend" in podobno. Zaenkrat brez uspeha.

Ne vem, kako je bilo v resnici, ampak ne glede na vse (npr. na sprejemljivo posvojiteljsko okolje in razmere) je bil Mauro/Marko kljub vsemu lahko nesrečen. Kriteriji za nesrečnost so lahko... "zanimiva reč".

Ampak v bistvu še vedno ne veš osnovnega podatka, ki bi največ pomagal pri iskanju - ali je bila res gluhonema? V domu Malči beličeve so rekli, da ja, nekateri drugi, pa da ne ali kako? Ampak, če je gluha, potem se ona definitivno ne bi oglašala na telefon, ker to ne bi imelo smisla - bi kvečjemu smse brala. To, da sta rejnika vedela, kaj govori, ko je hotela sina nazaj, pa ne pomeni nujno, da je govorila, saj če so jo imeli 3 leta, so verjetno nekako komunicirali z njo, tudi če je bila gluhonema.

Vsekakor pa je stara vsaj 47 let - saj če so se pri oceni zmotili, je bolj verjetno, da so mislili, da je mlajša kot je bila v resnici, saj je pri 15ih že rodila - bolj verjetno je, da bi rodila kasneje kot pa prej, če so se že zmotili v katero stran.

Za najbolj zanesljiv podatek o gluhonemosti moramo počakati na povratne informacije iz Zavoda za gluhe in naglušne v LJ.
 
Je pa zanimivo, da je v medijih napačen podatek - da je bila od najdbe do zanositve v domu Malči Beličeve. Piše tudi, da je zanosila, ko je bila v domu. To ne drži.

njo so sosedje pogrešali pred 38imi leti! Ne pa zdaj. Dvomim, da je kak sosed bil tako zagnan, da bi danes šel iskat dekle, ki je izginilo pred 38imi leti. Sploh če je kdo podal neko pametno razlago, kje je (morda, da so jo poslali v dom, če je bila res gluhonema).

Saj oglasi na message boardih niso samo od letos, temveč za dolga leta nazaj. Za 10 let zagotovo. Kaj več pa... žal imam omejene možnosti, kar se tega tiče. Edino, kar mi preostane, je še to, da na MNZ-je pošljem povpraševanje, če jo je kdo kdaj pogrešal. Ampak če bi jo... na njihovih spletnih straneh, kjer se informacije o pogrešanih ljudeh (tudi o pogrešanih za 20 let in več nazaj) je ni. Če so jo starši dali na vlak, potem je niso prijavili kot pogrešane ali izginule. Je bila pa dovolj stara, da bi lahko to naredil kak učitelj ali zdravnik. Leta 1971 navsezadnje le nismo bili v srednjem veku in da deklica, kateri so ocenili starost 9 let, sploh pa predvideno gluhonema, v 9-ih letih ne bi bila nikoli ne v šoli, ne pri zdravniku... skoraj nemogoče. Nekje mora biti nek zapis o njej.

mami mi je vedno govorila: "Pa, ljuba moja hči, ne smeš verjet vsega, kar v cajtngih piše!" Ona že ve, saj je iz foha . Se tega držim in zato meni že od začetka ni delovalo, da bi si Marko tako strašno želel najt mamo, niti da bi posvojitelji bili eni hudiči, ki mu to preprečujejo, niti da ga oče (ki mogoče sploh ne ve zanj) ustrahuje, da ne bi našel te svoje mame... Resnica je navadno precej bolj dolgočasna . Ampak dolgčas se ne prodaja, kriminalke pa.

Seveda si pa lahko nesrečen tudi v normalni družini in to ne pomeni, da te niso imeli radi - dostikrat ljudje samo nimajo enakih načinov, kako to pokazat, pa se imajo radi, samo en drugemu ne znajo dat tega občutka. Zato pa še niso slabi.

Nikakor se ne sme verjeti vsega, kar piše v časopisih, seveda. A tokrat vidim, da gre predvsem za, s strani novinarke/novinarja nepreverjene informacije. Pravi raziskovalni novinar bi, preden nekaj objavi, z lahkoto prišel do podatkov o tem, kje je bila Džovana. Če je meni to uspelo, bi njej/njemu še prej. Tako pa izgleda članek na hitro napisan in napolnjen z besedami "naj bi", za katere sploh ni potrebno, da bi bile tam, saj se določene informacije da dobiti po enem telefonskem klicu in/ali e-mailu.
Zgodba pa ne bi prišla v časopise, če je tja ne bi dal Mauro/Marko. To je ziher. Morda se je odločil prehitro in mu je sedaj žal - ne vem. In verjamem, da želi najti svojo mamo. Tudi jaz dvomim, da bi bila posvojitelja hudiča in to, da Maurov/Markov oče sploh ni vedel za Džovanino nosečnost. V bistvu Mauro/Marko nikjer ni (vsaj javno) izrazil želje, da bi našel tudi očeta - samo mamo. Mene pa kljub temu zanima, kdo je bil fant/moški, ki je njegov oče. Vendar njega ne bom iskala. Javni poziv za iskanje je bil samo za Džovano. Preklica iskanja še nisem prebrala v medijih, niti slišala od Maura/Marka, tako, da zame še vedno velja.
Filmska zgodba,ja... malo verjetna, vendar ne nemogoča. Šlamparij je ogromno in vprašanje je samo, ali so bile storjene namerno ali iz malomarnosti. Ko se bo to vedelo, se bo vedelo tudi veliko ostalega.

Še vedno bi moral nekdo 28 let zelo močno pogrešat svojo gluhonemo sosedo, da bi se spomnil to naredit... To je precej dolga doba - ljudje, ki bi jo takrat tako močno pogrešali (razen staršev, seveda, ampak je možno, da so jo sami dali - glede na to, da je nikoli niso iskali) so bili verjetno njeni vrstniki - ki niti niso znali podat prijave, kasneje pa so ti 9letniki naredili svoje samostojno življenje in verjetno niso več razmišljali o svoji sosedi izpred 18ih let... Ne vem, meni se zdi to precej jalovo upanje, da bi jo kak sosed pogrešil po 38ih letih...

zapis o njej gotovo kje je, samo da ne pod tem imenom - kako lahko potem to sploh najdeš? Zapisov o otrocih, za katerimi se je izgubila sled, je po moje po ex jugi ogromno - saj se jih je ogromno med vojno odselilo v tujino, ogromno jih je pomrlo, ogromno jih živi iz rok v usta in nimajo urejenih nobenih dokumentov (preverjeno pred 10imi leti v bosni, ne vem, kako je zdaj, samo si upam mislit, da ni tako zelo drugače.) Mi živimo drugače, vse skup ej bolj urejeno, po reglcih... Smo se tega navadili in mislimo, da je povsod in vedno bilo tako. pa ni. juga je bila šlampasta in v dostih odročnih krajih ljudje še vedno živijo brez dokumentov in ne javljajo ne smrti ne nič na uradne enote. Sam pa je tudi ne moreš prijavit... Če si ilegalec, je pa to, da si brez dokumentov itak že v definiciji. In če je prišla nekam v tujino ilegalno, potem tam gotovo ni bila Giovanna Rodič... Če je dobila dokumente, so bili verjetno na kako drugo ime...

kerensa, se strinjam s tabo, tudi meni bi bilo všeč, da bi bile novice v časopisih bolj preverjene. Vendar pa je veliko novinarjev šlampastih, to tako pač je, taki ljudje grejo to delat (ker na mojem delovnem mestu bi recimo hitro leteli - pač ponekod si lahko to privoščiš, ponekod pa kaj drugega - recimo 30 stopinj, hehe;), urednik ne more vseh info. preverit in tako so vsi veseli, če se dobro bere, boljše se pa bere, če ni preveč preverjeno, ker je resnica navadno dolgočasna in je nihče ne bi bral.

Ti kar uživaj v iskanju, jaz sem se oglasila samo zato, ker ene stvari niso šle skup (recimo telefonski klic gluhi osebi in pa to, da naj bi bila posvojitelja slaba, ker mu ne pomagata iskat mame ).

Neverjetno veliko zgodb oz. oglasov za takšna in podobna iskanja je po svetu. In jaz sem optimistka.

Pojma nimam. Edini indic je njeno ime, ki je zagotovo "Džovana" oz. nekaj podobnega (po izgovorjavi). Eventuelno obstaja možnost preveriti po vseh državah od Turčije do Hrvaške, če je bila med leti 1960 in 1965 rojena kakšna deklica s tem imenom. Ampak to je hudičevo dolgotrajno in tudi težko, saj ne vem, kakšna je zakonodaja drugih držav. Če je samo malo podobna naši, potem bo sploh umetnost.

Res je - ni dosti drugače. Konkretno v BiH še vedno nimajo niti povezanih evidenc prebivalcev med sabo. Če iščeš nekoga v BiH npr. v Sarajevu, ga ni. Ne obstaja. Sploh. Potem ga pa najdeš v evidencah Bihaća, recimo. Ampak v Sarajevu pa nič ne vedo o njem.

Tole je pa dead end, ja... v tem primeru je lahko kdorkoli.

Kerensa, verjamem, da bi rada prišla zgodbi do dna (kot se reče), ampak mogoče pa ne bi bilo slabo, če bi Marko povedal, ali si tega v resnici želi ali ne. Po eni strani je škoda časa, ki ga vložiš v iskanje, če je Marku vseeno...

Ronja, Nena in ostale; Ja saj sem tudi jaz časopise razumela tako, čeprav  pa sem se včeraj nekoliko preveč poiskusila vživeti v Mauro/Markotovo situacijo in priznam: bila preveč pristranska. Premišljevala sem vse mogoče, zato hvala mislim da Neni, ki očitno Markovo otroštvo in njega pozna pobliže. Slika je nekoliko bolj jasna. 
Vzamem nazaj!
Kerensa ali sedaj razumeš da se je zavil v molk?
Bom pa resnično vesela, če se bo gospa iz doma Malči Belčičeve resnično oglasila in nam kaj več povedala, ker tam je bila njena predzadnja sled, če prav razumem.

Res je... ampak edina informacija, ki jo trenutno imam, je ta, da to SI želi. Povedal mi je sam in objavljeno je bilo javno. Kontra informacije ni od nikoder in od nikogar. Dokaj javno je, da jo iščem in link do te teme je bil (kot pomoč pri iskanju oz. razmišljanju) poslan na kar nekaj inštitucij.
 
V bistvu res ne vem, kaj bi... nehala ali nadaljevala. Koristi od najdbe tako ali tako jaz osebno ne bi imela nobene, razen, če odštejem osebno zadovoljstvo. Ampak tega imam tudi od česa drugega. Res ne vem, kaj bi.

no, potem pa super, sama nisem po tem nikoli brskala (na srečo nisem še nikogar pogrešala - mislim v smislu, da ne bi vedela, kje je - no, razen mrtvih, ampak pri tem ti to itak ne pomaga, ker nihče ne ve, kam grejo, so samo domneve, vse po vrsti nepotrjene , to bom itak nekoč izvedela, se mi ne mudi ).
Sem tudi jaz optimistka, samo imam drugi pristop do dela - načrtovanje, pa bolj sklepanje iz enega v drugo. jaz bi recimo verjetno najprej hotela vedet, a je sploh bila gluha, predno karkoli iščem, ker je to pač tako hudo dober selekcijski podatek - vsak si zapomni gluho sosedo, žensko pri 47ih pa malokdo.
In če vemo, da je šla v tujino ilegalno (ker bi sicer morali zavesti podatek, da je prečkala mejo, verjetno, če je šla v italijo, takrat je bilo to bolj strogo...), potem nima toliko smisla iskat po njenem imenu.

PS: kaj pa jasnovidka pravi?

Ne poznam Maurovega/Markovega otroštva, poznam pa druge okoliščine, zaradi katerih bi se lahko zavil v molk. Ampak tukaj mislim na javni molk. Mene ali mojega g. Moža bi lahko mirne duše poklical in rekel, da naj ali preneham z iskanjem ali pa naj ga nadaljujem, vendar ne javno.

Še nisem dobila odgovora.

Saj nisem mislila, da bi ti od tega osebno imela kakšne koristi, ampak mogoče bi toliko počakala, da se ti Marko sploh javi in pove, kaj si želi...

< Sporočilo je popravil krokos -- 15.7.2010 11:51:17 >

Hm, kaj pa če se ima katra čas ali možnost (ali pa več vas skupaj), zapeljati v tisto vas, kjer je živela pri rejnikih. Saj veste, da vaške tercialke vse vedo in izvohajo, pa sigurno živi tam tudi kaka taka, ki vam bo znala kaj več povedati (vsaj kaj se je govorilo, ko je odšla/izginila).. saj veste, da v naši državi, to ni mogoče storiti, brez da naj bi vsaj ena soseda "vse" vedela... sicer je res vprašanje verodostojnost podatkov, ampak vsaj kake smernice bi pa dobile...