Spet sta dve možnosti - ali jo je iskala, ne pa tudi našla, ali pa je sploh ni iskala. V vsakem primeru je treba, da to izvemo, najprej ugotoviti, kako j Džovana pristala na vlaku. Ali jo je tja posadila mama Slavica na način "ajde, svet je velik" ali pa je Džovana ušla. In, nenazadnje, ne vemo niti tega, kaj se je zgodilo z Džovanino mamo Slavico. Če je umrla, je niti ni mogla iskati.

Da bi (vsaj mogoče) izvedeli, kaj se je zgodilo z Džovanino mamo Slavico (in da bi po tem sklepali karkoli o Džovani), je treba najprej naji Slavičino sestro Ljubinko in/ali njenega moža.

Džovana je danes uradno stara 48 let. Sklepamo lahko torej, da je bila Slavico 20 - 30 let starejša. Če je še živa, je danes upokojenka z vprašljivim spominom, ampak lastnega otroka se spomni vsaka mati (I guess), tako, da upanje ostaja. Slavičina sestra Ljubinka - ne vemo, ali je bila mlajša ali starejša od Slavice, a če sklepamo, da je bila približno enakih let, je tudi ona danes, če je še živa, upokojena gospa. Enako tudi njen mož (no, on ni gospa ). Ve se, da sta pred najmanj 39-imi leti oba, Ljubinka in njen mož, živela na Kolezijski ulici v Ljubljani, v stavbi, ki je danes ni več. Ve se, da je bila Ljubinka takrat (ali predtem) zaposlena v hotelu Slon v Ljubljani (ne ve se, kot kaj), njen mož pa je delal v Iraku (vem, kot kaj in za katero podjetje, vendar dam ta podatek, ker pač še ni bil nikjer drugje javno objavljen, samo preko e-maila in to osebam, ki ga lahko pomagajo najti). Predvideva se (ni 100%-no), da sta Ljubinka in njen mož odprla avtopralnico na Dolenjski cesti. Ne vemo, če je to ziher, ne vemo imena, ne vemo, če še obratuje in ne vemo, kdo jo danes upravlja.

Tukaj bi potrebovali pomoč z iskanjem.

Če je kdo zaposlen v hotelu Slon, če kdo pozna koga, ki je tam zaposlen ali pa je bil, če kdo pozna koga, ki je doma na Dolenjski cesti v Ljubljani (ali v bližini), če se kdo ukvarja z dejavnostjo avtopralnic ali s čim, kar je lahko povezano,... prosim za informacije.

Naslednja "točka" je lahko razglednica, ki jo je Džovana poslala Mauru/Marku na naslov rejniške družine v Negastrnu.

Za osvežitev spomina... razglednica je bila poslana iz Španije, z Ibize oz. Formentere, iz kraja San Francisco. Datum, kdaj je bila poslana, je na razglednici obledel, zagotovo pa je bila poslana po letu 1980, ko je Džovana izgnila. Na razglednici je, poleg Džovaninega podpisa, tudi podpis "Bruno".

Vključujoč sedaj znane podatke... Džovana je z mamo Slavico prišla iz Italije. Džovanin oče naj bi bil Italijan. Iz tega se da sklepati, da je bila Džovana tudi rojena v Italiji. Kako je Slavica pristala tam, (še) ne vemo, niti (še) ne vemo, kako je (bilo) Džovaninemu očetu ime, koliko je star, v katerem kraju naj bi živel in s čim naj bi se ukvarjal. Zelo verjetno je samo to, da Džovanin oče ve (oz. je vedel) za Džovanin obstoj.

Španija je soseda Italije. Ime Burno je lahko italijansko ali pa špansko. Da bi kakšen Italijan živel na Ibizi, ni nič nenavadnega. Nihče, niti g. Jerman, do danes ni pomislil, da bi bil Bruno, podpisan na razglednici, lahko Džovanin oče.

Mama Slavica je amreč ves čas govorila Džovani, da jo bo poslala k očetu. Zakaj, če je bila pa "huda nanj", mi sicer ni jasno, ampak da je to govorila, je dejstvo. Tudi to je dejstvo, da je Džovana z mamo prišla iz Italije. Popolnoma verjetno je, da je prišla od očeta (ne vemo, ali so živeli skupaj ali ne). Pot je torej poznala in možno je, da je takoj, ko je imela priložnost (kar pomeni, ko je postala polnoletna in samostojna in ko je bil Mauro/Marko oddan v posvojitev), odšla k očetu.

Sklepam, da je bila Džovana nezakonski otrok, saj naj bi imela materin priimek.

Morebitne nepravilnosti in/ali nezakonitosti pri posvojitvi Maura/Marka ali pri tem, kdo je njegov oče, lahko zaenkrat pustimo na strani.

Če sklepamo, da je bila Džovana rojena v Italiji, potem lahko posledično sklepamo tudi, da njeno rojstvo tam ni bilo nezabeleženo, saj je za prestop italijansko - jugoslovanske meje takrat potrebovala potni list.

Iščem idejo, kako ugotoviti (če bo prijava Džovane kot pogrešane uspela, to ne bo več problem), ali je bila Džovana v resnici (vaj kot otrok) italijanska državljanka in ali jo je tam katera od uradnih inštitucij (zdravstvo, vrtec,...) pogrešala.

Da se pa tudi sklepati, da Džovanina mama Slavica ni bila italijanska državljanka (najverjetneje je tam samo delala ali pa samo živela pri partnerju), temveč jugoslovanska (Banja Luka). Za YU vem, da so včasih otroke vpisovali v potne liste staršev. V tem primeru je morala biti tudi Džovana "registrirana" ali kot YU državljanka ali pa kot otrok z dvojnim državljanstvom (YU in ITA). To sklepam seveda samo v primeru, da ni šlo vsakič za ilegalen prestop meje že z materjo.

V slednjem primeru bi morala biti Džovana "prijavljena" tudi v Banjaluki.

Potencialne informacije so torej na dveh koncih. Ima kdo kakšno (še ne uporabljeno) idejo, kako priti do njih? Tokrat zakonito, seveda.

huh

ma kake spanske nadaljevanke, vas prasam

_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

moj dedek je mislim da približno enakih let kot gospod in je tudi delal v iraku... in ker mislim da ni šlo ravno par tisoč slovencev tja, mi prosim sporoči, če se zadeve ujemajo bom seveda povprašala.


_____________________________

Accept certain inalienable truths: prices will rise, politicians will
philander, you too will get old. And when you do you’ll fantasize
that when you were young prices were reasonable, politicians were
noble and children respected their elders.

Kerensa Italija in Spanija nista sosedi vmes je se Francija. Obe pa imata romanske jezikovne korenine ali kako se ze rece.

Par tisoč Slovencev verjetno res ne, par tisoč Jugoslovanov pa zagotovo. Vendar (še) ne vemo, katere narodnosti je bil Ljubinkin mož, tako, da...

Javi se mi na kerensarr@gmail.com, pa nadaljujeva tam.

Po morju ni ovir.

Aja, pa še ena "malenkost"...

To, da je Mauro/Marko junija letos obiskal CSD Jesenice, že vemo. Nismo pa vedeli (do sedaj), da tam vpogleda v svojo oz. Džovanino mapo ni dobil. Vem razlog, zakaj ne, a za iskanje Džovane ta razlog ni pomemben. Sedaj ima Mauro/Marko samo dve možnosti:

1.) Da se vrne na CSD Jesenice in poskusi ponovno (v kar dvomim, da bi/bo storil) ali pa
2.) Da poišče pravno pomoč oz. odvetnika.

Za slednje, kolikor je meni znano, nima dovolj denarja. Če se motim, se mu že v tem trenutku javno opravičujem.

Mislite, da bi bilo sprejemljivo, da se obrnem na odvetnika, za katerega vem, da je človeški in ga vprašam, če bi pomagal Mauru/Marku?

By the way... Mauru/Marku sem poslala SMS. V upanju, da bo odgovoril. Rok dostave je 3 dni. Pa da vidimo...

Jaz mislim da bi bilo fino da ti najprej Marko potrdi vprašanje in pomoč pri odvetniku. Ali pa pač odvetniku pokažeš vse tole in naj se odloči. Samo brez Marka mislim da bo šlo težko.

drugeč si pa detektivka pa pol, male sive celice ti delajo 100 na uro . Svaka čast . Jaz ne bi pol tolk pregruntala kot si pa ti. Dobra si

_____________________________

Ustvarjanje je zakon :)

https://www.facebook.com/pages/Darja-Ustvarja/261668923903669

Če mi v treh dnevih ne bo odgovoril na SMS in če me ne bo kontaktiral niti potem, ko bo g. Jermanu uspelo, da mu preda moje sporočilo, potem bom najverjetneje naredila točno to. Mauro/Marko je namreč za javnost povedal, da je pripravljen narediti vse, da jo najde. To sicer kaže na čuden način , ampak beseda "vse" zame pomeni tudi to, da po potrebi stopi do odvetnika.

Če bi bilo treba pa odvetnika plačati... no, o tem bomo pa razmišljali takrat, ko in če se bo to zgodilo. Djstvo je, da sem jaz Mauru/Marku pri iskanju Džovane pripravljena pomagai tudi finančno. Sicer močno dvomim, d sem sposobna v celoti kriti odvetniške stroške, ampak prispevam pa zagotovo lahko.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Marko ga lahko sam zaprosi.   Če njegovi dohodki ne presegajo minimalne plače, potem lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč.

Če je res odšla k očetu (ki bi lahko bil tudi ta Bruno), mogoče je potem prevzela njegov priimek?

_____________________________

Nobody is perfect.

Hi! I'm Nobody

Zdi se mi, da v tej zadevi rabimo detektiva, prej kot odvetnika...
Mimogrede, pogovarjala sem se s sosedom upokojencem, rodom je iz Bosne (okolica Banja luke). Slišal je za priimek Radić, za Rodić pa ne...

Že 100-tič berem kaj je Džovana pisala Mauru na razglednici ( Ona 6.7.2010) pod lupo sem jo dala... nikjer sledi o kakšnem Brunotu!  Toni Ribas (fotograf in verjetno tudi izdajatelj razglednic) je še vedno živ, tako, da je leto izdelave razglednice nemogoče ugotoviti...

Mene pa zanima, kako močno si "iskala" svojo mamo, Kerensa, da imaš tak motiv. Saj ne rabiš odgovorit, samo zanima me.

V bistvu vprašanja sploh ne razumem. Saj nisem iskala svoje mame.  

Toliko mi je jasno, da ne iščeš svoje mame.
Moraš pa imeti močan motiv, da to počneš za nekoga drugega, motiv, ki presega radovednost.

Saj ne iščemo leta izdelave razglednice.

Glede podpisa pa sem dobila (nepreverjeno) informacijo, da naj bi bil v enem od pisem in ne na razglednici.

Moj hobi je rodoslovje. Že nekaj let. Pri rodoslovju je potrebnega veliko raziskovanja. Raziskovanje me veseli. In če ga lahko (raziskovanje) povežem še s pomočjo nekomu... hja, očitno je potem tukaj rezultat.

Dvomim, da bi bilo enako, če bi šlo za osebo, katere ne poznam. Maura/Marka pa poznam.

ups...........