no, bom jaz pisala z krepko, da nebo pomote 

jah, buši raste, edino problemček je, da ne morem in ne morem normalno jesti ko sem lačna pojem nekaj, vendar po tistem pa več ni lakote, in ko pomislim na hrano, me vse mine.... pa sem že pustila slabost za sabo.... mi je bilo en teden tak slabo, da sem bila cel teden na 2 palačinkah, par krofih, in hektolitrih pijače.... sedaj mi tudi paše piti, jesti pa ne
v prvi nosečnosti ni bilo bleam jesti, res da sem jedla samo mleko, pa mleko pa mleko, vendar sem jedla.... pa se takrat nisem zredila niti za celih 10 kg.... če se bo tako nadaljevalo, pa se sedaj tudi nebom za kaj več....

no ok, tolko o meni, slikice naložim, ko opravim pregled...

anonimna 1 - tvoj angelček bdi nad tabo, te ima rad in ti je odpustil, kajti bila si pod pritiskom.... nekoč bosta skupaj.... 

ko sem lani zanosila,so tud mene obhajali dvomi o splavu,saj je dragi živel na gorenjskem jaz pa v posavju,tko da bi mogla pustit službo in s preselit k njemu,če bi želela obdržat otročka.....cel mesec sem jokala in študirala kaj bo najboljše zame in se na koncu pametno odločila in obržala otročka..joj sploh ne upam pomislit kaj bi zdej brez moje princeska,ki je najlepše darilo na svetu....v nosečnossti sem se preselila k njemu in zaćela novo lepše življenje.....sej tud midva nimava denarja na pretek,glih za sprot,živiva v garsonjeri,drugo leto morm iskat službo,varstvo za malo...ampak če je ljubezen se da vse.....tko da ne razmišljaj o splavu,ker so otročki največje bogastvo.....
tud moja tašča ima 3sinove,enkrat pa je naredila splav in še zdej ko je stara 62let ji je zelo žal da je to nardila....

Hmmm, najin  je pa dopolnil 4 mesece, pa tudi potihoma razmišljava še o enem otročku, ker sva se za prvega kr matrala, namreč mela sm 2 SS, pol sm pa nenačrtovano zanosila in se nama je rodil najin sinček Luka... Pa ne vem, bi al ne bi, al je še prezgodaj???

poslušajte besedilo

Oooooohhhhh, kako lepa pesmica!!!!!! 

jokala......

Misim, da ima vsaka od nas obdobje, ko ni prepričana, če bi imela še drugega otroka.
Imela sem težek porod, ki se je končal s CR. Sedaj je naš lumpi star 14 mesecev in ravno v
ponedeljek mi je test pokazal in sem ful vesela in komaj čakam novega družinskega člana.

Lepo!!!!!

Hm, ka pa če je lumpi star še ne 5 mesecev, bi šle v to, da bi probale met še enega ali je prehitro???

meni je fulll žal da nisem takoj ko je bilo spet možno spet zanosila, kar se mene tiče bi takoj enega za drugim...

Divans1, če tako čutiš, zakaj ne? Jaz po moje 2 leti nisem pomislila na to, da bi imela še enega otroka ali pa še dlje. Zdaj sta fanta skoraj 4 leta razlike. Po občutku, pa sploh, če si težko zanosila oz. imela SS... Srečno.

Hvala!  Bomo še globoko razmislili hehe...

sicer upam da si otroka obdržala. vse se da samo treba je pravilno razporediti čas pa seveda tudi denar.
Ni pa potrebno da zarradi tega životarite.

lp

probaj če pač rata ga imaš drugače pa še malo počakata da bo ratalo.

Anonimen..meni ju tudi kar hudo za tvojo izkušnjo...

Nekaj več kot tri leta bi skoraj tudi jaz naredila največjo napako mojega življenja.Zdaj bi jokala če bi ti naredila...Zdaj se jočem,ker jo imam ob sebi.Mojo hčerkico.
Novica o nosečnosti me je nenavadno presenetila,...Prvo vprašanje je bilo:Ali bom to zmogla?Saj nimam ničesar!?
Šla sem na pregled k moji gnekologinji.Povedala sem ji,da hočem narediti splav.Nakar me je poslala v porodnišnico na ginekološki oddelek.
Grozno sem se počutila...spomnem se kot,da bi bilo včeraj.Ko sem se šla preobleči v garderobo,nesla stvari s seboj,nakar me je sestra odpeljala v sobo.Ležala sem pri oknu.Na sosednji postelji je bilo še eno mlado dekle.
Naenkrat so me oblile solze,nisem mogla več,...jokala sem kot dež.Moj dragi me je klicaril na telefon,a nisem se mu oglasila...nakar mi  pisal sporočilo,da nej ne naredim te neumnosti,naj grem ven s sobe.

..nadaljujem zgornji post..
sporočila so se vrstila,ob čakanju,da me pridejo iskat so se mi vrteli vsi možni filmi po glavi.Nakar sem poklicala mojega dragega in rekla,da ne bom tega naredila.
Stekla sem ven.iz sobe...poiskala eno sestro,in ji rekla v reki solz,da jaz NE BOM UBILA OTROKA V SEBI!
Potolažila me je s toplimi besedami... Takrat sem bila najsrečnejši človek na svetu! Nemorem niti pisati od joka...tako hudo mi je ...
 
No,danes pa imam ob sebi punčko staro dobra tri leta,pred kratkim pa je dobila še sestrico!

pozdravljene!


no, naj vam povem, da imam ju3 prvi pregled pri G, in prvi UZ... in to že ob 7 zjutraj ko sem skoraj leto dni vsak dan spala do 8 -9 upam, da se bom lahko zbudila

ja, otroka bom obdržala, saj mi je fant rekel, da nebo govoril več z mano, če naredim kako norost tak da nebom reskirala, da se nebova več pogovarjala.... ampak da bo za 8 ali 7 mesecev spet luštno

ok, grem spat, da bom lahko ju3 vstala!

nočiko

kako sem vesela za srečne konce 

Jeeeee, to pa je lepo prebrati!!! 

Tudi midva se odločava za drugega otročka. Imava pa skoraj leto dni staro navihanko. Ko sva začela o tem razmišljati sem bila malo v dvomih ali bom zmogla iti še 1x skozi vse te postopke, bolečine ...(imela sem rizično nosečnost in polno zapletov). Nato mi je čez noč naredilo klik v glavi in sem pristala. Upam da kmalu zagledava +......