Hojla punce,
ma me par dni ni pa ste tok naklofale, da sem komaj vse prebrala
NS jst grem, pa v bistvu sam iz enga razloga, pri mojem G mi pripadajo le trije UZji, enega sem dala že čez, drugi morfol. in tretji pol nekje v 33T, tko da do 20 t res ne bom zdržala in si bom z veseljem odtrgala 60 evrčkov(čeprav je res velik), samo da vidim
kako pleše in brca tam notr
Sploh ne gledam na to kot na en izvid, sem čist optimist, da bo vse ok, veselim se samo, da bova z
končno videla najino malo pikico
. Mah kot sem že rekla, se mi zdi, da se v 12,13 tednu otroček res super vidi, tako da komaj čakam
Pa skoz me matra, da bi za spol vprašala, sam moj ne pusti
V 1.
me ni firbec matral, zdej me pa
cuty tud jst imam v tej nosečnosti ful skrbi. Sploh se nisem še čist sprostila in prepustila neizmerni sreči
Pa nimam za sabo nobenega SS, le eno super
, ki je prekrasno minila. Tako da mi sploh ni jasno, zakaj zdaj taki zadržki. Je pa res, da je sedaj, v drugo čisto drugače. Dop. služba (ki me zadnje čase spravlja ob živce, razmere so obupne), pop. me moja
čisto okupira in sploh nimam časa, da bi razmišljala o pikici v trebuščku, tako da šele zvečer, ko se uležem, začnem božat trebuščka
Mislim, da je glavni vzrok pri meni to, da me že skoz skrbi, kako povedat
Ne vem, zbiram pogum in čakam na priliko, ampak je težko, ker so zdaj res takšne razmere, da ne vem kakšna bo reakcija. Mah pa si rečem, zakaj za vraga se obremenjujem, bo kar bo, glavno da smo mi trije+1 srečni, ampak me kmalu spet sesuje. Res ni fer do
, da sem zdaj taka živčna razvalina, sam sploh ne vem kako naj se spravim pokonci
Uh, sem se skašljala...še dobr da mam vas tukaj! Se mi zdijo vse stvari lažje, ko vam lahko malo potožim.