Pozdravljene!
Prvo naj povem, da moj fantič, star 2 leti že drugo leto obiskuje vrtec, vendar smo ga letos zamenjali. Lanskoleto je zelo rad ampak res zelo rad hodil v vrtec, kar pa za zdaj ne morem reči, ker mi vsak dan zjutraj govori, da on pa danes ne bi sel v vrtec. Moram povedat, da ima tudi zelo čudne izpade zadnje dni ko pride iz vrtca.
Kar pa sem hotela povedat pa je to, da sem danes doživela pravi šok ko sem prišla po njega, namreč, čakam pa pred igralnico in ga gledam not ker je še ravno sokeca pil, in ker me je videl je normalno hotel vstati in priteči k meni, v tistem trenutku ko je hotel vstati pa ga je vzgojiteljica(morem povedat da je je kar precej skupaj) zagrabila za roko in ga z vso silo posadila na stoj videlo se je tudi da je bila precej živčna, ampak ko je videla mene se je hitro pokazan tisti ponarejen nasmešek. mene je kar zmrazilo. in sem bila tako šokirana nad njenim ravnanjem da nisem imela besed, sicer tudi ni prišla potem do mene samo malega je poslala da naj gre.
Mogoče se komu zdi da pretiravam, ampak jaz doma ne ravnam z svojim 2 letnim otrokom tako in pričakujem da tudi neka vzgojiteljica ne bo. Pa vem da smo vsi ljudje in imamo slabe dni in slabe trenutke ampak v takšni službi si takih stvari pač ne moreš privoščiti.
Me pa skrbi kako naj to rešim.
Bom vesela vsakega mnenja

ne vem kako bi odreagirala... verjetno prvič nič, malega bi doma spraševala pa to pa ono, pa kako v vrtecu itak vse povejo in če bi se to ponavljalo bi ustrezno ukrepala...

_____________________________

polona 5.4.2007, 55 cm 3900 g
vili 19.10.2008, 57 cm, 3910 g

bila bi neustavljiva, če bi lahko začela....

Jaz bi se pogovorila z vzgojiteljico. Jaz pač rajši povem kar mi leži na duši, kot da se potem sekiram zakaj nisem nič rekla.

Ja malo bi povprašala otroka kako pa ta vzgojiteljica pa ona druga ,ktera mu je bolj všeč in zakaj...
drugo pa,če imaš možnost predčasno kakšne pol urce ali urco prej prit po otroka in opazovati kako se vede ta vzgojiteljica,pa takrat reagiraš.Mogoče,če bi še  kakšno mamico mal povprašala ali ima njen otrok rad to vzgojiteljico.

_____________________________

Sanjela
Dokler imamo spomine, obstaja preteklost.

Dokler imamo upanje, nas čaka prihodnost.

Dokler imamo prijatelje, je lepa SEDANJOST!

A se ti zdej hecaš? Nikol ga ne primeš na oštro? Ja no, pol naj pa po tebi hodi še celo življenje.
Sej mojega mnenja si vesela, a ne?

Ne nikoli ga ne primem na oštro, če lepo sedi in je ali pije nimam razloga da bi, če je priden. Razumem da mogoče pri tebi ni vse kot bi si želela pa vseeno se ne rabiš toliko obremenjevat z drugimi če ti kaj ni všeč. Vračam veselje

Mogoče se tvoj otrok odziva glede na spremembo vrtca tako, da mal ponagaja. Mislim, da je to velik stres za otroka. Saj tudi odrasli smo pod stresom, ko menjamo službo. Pri otrocih se stres pokaže na različne načine: eni ne jejo, drugi ne pijo, tretji postanejo razdražljivi... Mogoče si tudi sama nezavedno pokazala otroku, da te skrbi, kako bo v novem vrtcu. Otroci so kot spužve, vse poberejo od nas!
Glede na reakcijo vzgojiteljice, pa se mi ne zdi nič tako spornega. No, če otrok ves dan ni poslušal, pa na primer, je skos ustajal od mize, se mi ne zdi nič takega, da ga je prijela za roko in postavila na stol. Napačno pa je edino to, da ni pristopila do tebe in ti povedala zakaj je tako odreagirala.

Jaja, seveda, če sedi ni razloga. Itak. Kaj pa ko gre preko tvoje meje?  Pobožaš ga in je vse ok.
Sicer pa se ne obremenjujem s tabo, komentiram nekoga, ki je nekaj napisal na javnem forumu. Si pač to ti.

Kot je že ena napisala se mi zdi sporno le to, da vzgojiteljica ni pristopila in povedala zakaj se je moral usesti nazaj. Morda pa jo je ravno pet minut nazaj en straš "nakuril" zakaj ima njegov otrok že tretji dan zapored preoblečeno majčko(ker se je polil) in je vzg. le želela preprečiti to, da bi se polil. Seveda imamo pa tudi različna mnenja in videnja o tem kaj je na trdo oz. na silo posedla... Morda se ti pa ne bi zdelo tako hudo, če bi to bil en drug otrok, ne tvoj.
S tem, da silimo v otroka katero vzgojiteljico ima raje pa zakaj pa ali mu je kaj naredila... se pa ne strinjam. To je ravno tako kot da bi vzgojiteljica spraševala koga ima doma raje in ali ga je kdo udaril... Pri 2-letniku hitro pride do polaganja besed v usta. Če mu ne ustreza ali če je kaj narobe, bo to sam povedal. 
Sicer pa otroci res čutijo, da je nas strah in posledično podobno odreagirajo.

cukrček, meni se zdiš preobčutljiva. Normalno je, da otrok doživlja omejitve, še velikokrat v lajfu jih bo in večinoma je družba sama mnoooogo bolj kruta, mislim življenje kot tako, kot to, da te en da sedet v vrtcu. V resnici ne moreš vedet, kako se vede v vrtcu in morda se ne tako kot doma, saj prihaja v interakcije z drugimi otroci. Velikokrat bo še doživel, da bo kaznovan tako, da bo sedel in to je najmilejša oblika kazni. Če je bil kaznovan nima kaj vstat iz stola, tako to je v lajfu, pa če ti je všeč ali ne. Je del družbe in mora spoštovat družbene norme. IN kazen sedet na stolu je družbena norma. Zaradi ostalih otrok, ki so tudi v vrtcu z njim. IN ja, normalno da otrok, ko prvič doživi resen ne, ne razume kako to, da se svet ne vrti več okrog njega in da je doživel ne. To mu je nepojmljivo. Težko mu je. Vendar mnooooogo lažje, kot če bi prvi ne doživel pri 30. ko bi se mu pa res svet podrl.

Sem imela že cel roman napisan, pa sem ga raje izbrisala, ker sem bila preveč  naspidirana ... ...poleg ostalih zadev, me je najbolj  zbodlo v oči tole, kar sem citirala...A da je bila živčna praviš...hja, v tem času boš bolj malo vzgojiteljic našla, ki niso živčne...Uvajanje ni težko le za otroke in starše ampak zna biti prav peklensko tudi za zaposlene...Lahko si prepričana, da je svoje prineslo tudi tvoje antidiskretno firbcanje pri vratih... Jaz ne bi reagirala tako kot tale vzgojiteljica...Tudi sama bi verjetno posadila fantiča nazaj za mizo, če bi bil še pri kosilu, niti pod razno pa te ne bi potem ignorirala  ...stopila bi k tebi in te vljudno ampak odločno prosila če lahko počakaš na hodniku...pa definitivno bi zaprla vrata ....Pasje??Ne...tisti, ki so bili kdaj v vrtcu v času kosila, dobro vedo, koliko dela imamo takrat zaposleni s hranjenjem, delitvijo, umivanjem...in seveda posedanjem otrok na stolčke vedno znova in znova...Nekatere je potrebno posesti tudi deset_krat  pri enem kosilu...Drugače bi maširali po igralnici s polnimi usti, s posodo v rokah, z lepljivimi prsti...Skratka, takrat se res komaj vidimo ven iz opravil in nam sto na uro prija, če kdo antidiskretno firbca pri vratih in na ta način provocira še tiste, ki trenutno sedijo...
Nasvet za v prihodnje...po fantiča hodi tako pozno, da bodo sigurno že pojedli in poskušaj ga navaditi reda in osnovnih olik pri mizi...Tako mu boš najbolj pomagala...Če že delaš na tem in te tvoj malček upošteva,  potem imej moj nasvet za brezpredmeten in si lahko prepričana, da tvoj sine ne bo imel posebnih težav v vrtcu..


< Sporočilo je popravil pelin -- 16.9.2010 20:28:32 >

Gromozanska razlika je med tem, da otroku dosledno postavljaš meje in tem, da si do otroka surov.
To kar opisuješ ti je žal tisto drugo.

Hvala bogu nisem do sedaj imela nobene takšne izkušnje, bi pa na tvojem mestu zagotovo odreagirala. Žal se z vzgojo otrok ukvarja en kup primerkov, ki enostavno niso kos poklicu, ki ga opravljajo.

Najprej se probaj pomirit in razmisli, da si ti opazovala nekaj sekund, ne pa celotnega dogajanja prej.
In tudi tega, da se bo našlo x ljudi, ki te bojo popljuvali, se rajši čimprej navadi.

Vedenjske spremembe tvojega sinka bi jaz pripisala spremembi vrtca- druge vzgojiteljice  =   drugačne navade, on jih pa mora sprejet in osvojit.

pelin- načeloma se strinjam s tem, kar si želela povedat, ni pa potrebe, da se mamico kar po prvem postu sodi, kakšna je njena vzgoja. Najbrž ni želela povedat, da pri njej doma vlada anarhija in jej, kjer hočeš, ampak najbrž, da situacij doma ne rešuje z grobim "grabljenjem" otroka.
Ti kot vzgojiteljica bi pa morala vedet, da je otrokova prva reakcija, ko zagleda starša, da skoči, pa čeprav s polnimi usti. In tudi to, da se otroka ODDA staršu, ne pa kar pošlje iz igralnice. Toliko....

Ja, si bila. V totalnem nasprotju s tem, kar ponavadi od tebe beremo.

Se strinjam in še dodajam, da marsikdo v tem poklicu, ne opravlja tega dela z veseljem temveč zgolj iz nuje oz zaradi denarja.

Da se navežem na avtoričin post, tudi mene bi kar zmrazilo, če bi bila priča takšni
sceni..  Da sama vidim kaj takega, me sigurno nobena vrata ne bi zadržala- bi v hipu šla kar sama do otroka in tudi vzgojiteljico bi vprašala, kako in zakaj. Gre le za 2- letnika, ki marsikaj še ne razume in ne recimo 4- letnika in več, ki bi moral te stvari dojeti.

In glede živčnosti vzgojiteljice, ok, razumem, se zgodi, ampak naj posledice ne čuti nekdo, ki je star dve leti in ki je tistih par ur povsem odvisen od nje. Tudi jaz v službi ne morem svoje "žute minute dat ven", pa delam z odraslimi ljudmi, ki razumejo zadeve.

Skratka, zame definitivno nisi preveč občutljiva. Bi pa na tvojem mestu odprla to temo z dotično vzgojiteljico- vsaj toliko, da si povesta vsaka svoje mnenje in da ne boš ves dan razmišljala, kaj se dogaja s tvojim otrokom, ko je v vrtcu.

Ena je še omenila, če bi videla, da je to napravila tujemu otroku, bi zadeva šla kar mimo... S svojim komentarjem je predstavila sebe in svoj način, kar pa še ne pomeni, da smo sedaj vsi starši tako neempatični. Ko sem bila sama priča več  podobnim scenam in potem še povsem neumestnim komentarjem vzgojiteljice, sem pomislila, moj bog, kaj dela ta ženska z mojim otrokom?! V glavnem, otroka sem še v tistem letu prepisala v drug vrtec. Pri nas je bilo pač več pritožb, ki so se ponavljale, vodstvo pa ni reagiralo, tako da je to bila edina možna rešitev.

_____________________________

ROŽICA

Ne vem ,mene bi tudi to zabolelo,pa naj si bo moj otrok ali pa tuj

Meni bi definitivno dvignilo kapo in to tisto sekundo in zagotovo ta vzgojiteljica nebi več merkala mojega otroka.

Eno je, da otroka primeš za roko in ga posadiš na stol, drugo je pa, da ga počiš na stol in to otroka v uvajanju na nov vrtec. Živčna, ne živčna, takih stvari jest zagotovo nebi gledal, predvsem, če bi se me potem dovolila ignorirat. Glede na njeno reakcijo je točno vedela, da ne ravna prav, če bi bla prepričana vase in svoja dejanja, se nebi potuhnila. Hvala bogu si naše vzgojiteljice kaj takega ne privoščijo.

< Sporočilo je popravil kalbo -- 17.9.2010 8:47:15 >

Kaj bi pa naredil naslednji dan zjutraj?

Moram povedat za vse tiste, ki mislite da pretiravam. Moj fant je že pojedel kosilo in nikoli ne prihajam med kosilom, če pa sem že prehitra pa samo pošpegam in se umaknem ter počakam. V tej situaciji me je pač videl v isti sekundi ko sem jaz prišla. In ni razgrajaški fant, je zelo priden in predvsem prilagodljiv, seveda je radoživ in razposajen kateri otrok pa ni. In mislim da te gospe vzgojiteljice bi lahko vedele da otroci ne bodo stali mirno kot v vojski ker nimajo take koncentracije. pa še to vsaj moj otrok in mislim da tudi vsi ostali defenitivno bolje odreagirajo na lepo besedo kot pa na grob pristop. Pa še to moj fant doma oponaša to vzgojiteljico med igro ko je sam in ne ve da ga gledam in ponavlja neke stavke ki jih ne razumem najbolje ker nisem tik zraven vendar govori kot da ukazuje in to na zelo ošter način, kar pri njemu še nisem doživela, mislim na tak način govora.

recept za razumevanje je pogovor, nikoli ni prepozno
še vedno se lahko pogovorite ter tako ne boste trpeli ne vi ne otrok in tudi vzgojiteljica bo delala boljše
pl

Cukerček, glede na napisano, bi jaz na tvojem mestu poizkušala zamenjat skupino: vodstvu lahko rečeš, da se otrok v tej skupini ni dobro počutil, da se z vzgojiteljico nista najboljše ujela, ker je bolj oštra, on pa ni navajen takega pristopa, ti pa ji ne moreš zaupat, saj imata različne pristope. Saj zamenjat skupino se verjetno da.

Meni tudi ne bi bilo vseeno, če bi bile grobe s komerkoli v skupini. Do zdaj česa takega še nisem videla v našem vrtcu, res pa je, da jih ne kontroliram - pri nas je steklo na vratih itak prelepljeno z enim plakatom, prav z namenom, da se ne vidi skozi - je vzgojiteljica to povedala že na začetnem sestanku, da ji gre na živce, če ji kdo gleda, zato zadevo kar prelepi, pa je mir. Ko pridem, vedno najprej potrkam, tako da vesta, predno vstopim, na uvajanju pa sta seveda tudi vedeli, da sem zraven, ko sem bila notri. Vendar nisem imela občutka, da bi se karkoli pretvarjali. Na začetnem sestanku se mi je zdela vzg. zelo stroga, vendar sem potem ugotovila, da je taka do staršev, ne do otrok . Kar mi je pa čisto ok. Včasih katera povzdigne glas, ampak nič bolj kot jaz doma . Pa ni da bi zdaj tulile na njih - ampak vedno te pa ne slišijo, če lepo prijazno rečeš, vsaj večina otrok po moje ne. Se zaigrajo in če ne rečeš dovolj odločno, sploh ne dojamejo, da je to bilo njim namenjeno .

pelin, včasih zelo napačno sodimo, če sodimo po 1 postu, pa nas zmoti nek sokec in si takoj predstavljamo neko ultrazaščitniško mamo. Včasih se ne znamo dobro izrazit, ap ni nujno vse tako, kot je napisano. Včasih sodimo po svojih izkušnjah in nam te zameglijo presojo.

to se tudi meni zdi najboljša stvar. jaz bi tudi verjetno tako postopala.

Nič nisi pretiravala. Prizadelo te je, ko je nekdo grobo ravnal s tvojim otrokom. Z dveletnikom, halo? Jaz imam skoraj petletnika, pa sem ga grobo prijela le, ko mi je hotel skočit na cesto!

So pa te situacije ful smotane, ker če vzgojiteljicam kaj rečeš, so večinoma užaljene, tvojemu otroku pa lahko otežijo bivanje v vrtcu. Zato čim bolj mirno, ko (če) boš kaj rekla.

Meni v prvem vrtcu vgojiteljici sploh nista bili po godu, tako je bil tudi to en od razlogov, da smo ga izpisali. Drug vrtec pa je krasen. Žal večinoma ne veš, kaj dobiš.