No čakamo samo še Najki in upam, da ji danes uspe.

Zato lahko napišem tudi mojo porodno zgodbo. Ko pomislim na dogajanje, mi začnejo tečt solze.

19.10 dopoldne CTG v porodnišnici. Popadki kot vedno. Zaradi velikega števila rojevajočih mamic zdravnica nima časa in pride pogledat CTG izpis, vpraša, če kaj čutim. Mirno ji povem, da nič bolj kot ostale dni. Pošlje me domov in mi reče naj se oglasim jutri. Doma sem pridno kuhala za naju z lubijem in začelo se je močno otrdevanje trebuha. To se je ponavljalo na 7 minut kake 2 uri. Potem se je začelo čisto neredno na 3, 5, 8 minut. Odločila, sem se, da pokličem v P in vprašam kaj narest. Povejo mi, da naj kar pridem. Tuš, britje in čez 20 min sva v P, polna pričakovanja, saj sva si oba želela stisniti najino ljubezen k sebi! V P me sprejme ista zdravnica kot je bila zjutraj. Pregled, 3 cm odprta, na stolu mi predre mehur, kar je rahlo zabolelo in me pošlje na CTG. Jaz sem si sicer želela še klistir, da bi mi bilo lažje, vendar mi ga zardi močnih popadkov na 3 minute niso hoteli več dati. Po 20min, so me poslali v porodno sobo, kjer so se popadki stopnjevali. Ura je bila približno 18.30. V dveh urah sem se odprla na 10 cm. Popadki so bili že na 1 ali 2 minuti in so hudičevo boleli. CTG je skakal daleč v višave. Nakar me je babica dala ležat na bok. Popadki so še vedno  boleli, vendar jih je CTG risal kot 50% šibkejše! Babica me je pregledala in ugotovila, da se otrok še ni spustil. Zato so me pustili ležati samo z lubijem. Bruhala sem ob vsakem popadku. Imeli so gužvo. Zgodila se je menjava izmene. Ker se otrok še vedno ni spustil me je babica poslala pod tuš. Do kopalnice sem predihala 3 popadke, jokala, pa vseeno sem zmogla. Pregled babice...ugotovi, da zaradi operacije LLetz maternični vrat ni popolnoma zmehčan, da ima trd rob. Zato mi dajo nek gel in spasmex. Pustijo me do nadaljnjega. Popadki močni kot na 1-2 min. Z lubijem sva sama, pulz otročka pada. Jaz prestrašena, on jezen. Malo pred 23 prideta babica in zdravnica, ki me je sprejela in ji jaz pravim angel. Pogledata in ugotovita, da je moj  še vedno pred porodnim kanalom. Nekaj je čudno pravi zdravnica, omenja sekcijo in odide. Vrne se  z enim G, ki preveri stanje in se odloči, da bomo rodili po naravni poti. Pripravijo umetne popadke in jih spustijo. Babica vpraša a 800 in ji odgovori 1000 max, da bo hitro. On se pa z rokami zarine vame in začne mehčat rob od MV. Jaz sem tulila kot žival. Rekel je naj utihnem, če nimam popadka. In je naprej ril po meni. Umetni popadki so delali čuda in jaz nisem več dihala vmes. Popadek za popadkom, jaz jokala, tulila, drla, bruhala...In odločitev, pritisnite: Prijeli so me na vseh koncih, mene je zvijalo kontra, metalo me je v zrak na postelji...moj je zapustil porodno, ker ni mogel več gledati. G se je še vedno z rokami v meni drl, naj neham vpit in pritiskam. Jaz sem dala vse od sebe, teklo je iz vseh lukenj ampak čudežnih besed ni bilo, glavice ni tipal.  se je vrnil, jim rekel, da naj že naredijo nekaj in spet odšel, ko so me začeli stiskat in zvijat...ni prenesel mojega vpitja in joka, čeprav mi je še urco nazaj govoril, da zmorem. Tako so me mučili kakih 6,7 popadkov. Ne vem, čist točno, mislim, da sem vmes zgubljala zavest. Na glavo so mi tiščali kisik, jaz sem hlastala za zrakom in vpili, da naj ne odmikam maske, ker se otročku godi slabo...pulz ima na 60, 70...Angel reče, da to ne bo šlo, da je nekaj narobe...in  G pove, da vidi, da ni nobenega sodelovanja iz moje strani in da očitno ne želim roditi, pa da gremo pač pod nož! Odklopijo umetne popadke- prva odrešitev, odpeljejo me dve nadstropji višje in narkoza- druga odrešitev. Zbujanje...gospa, zadihajte, spodaj vas čaka čudovita punčka...in solze sreče!!! Ko sem jo dobila v roke, je bilo vse za mano in ja rezultat je čudovit. Pot je bila težka ampak vredno je bilo trpeti! Vem, da se bom vedno spominjala teh trenutkov v porodni sobi, ampak pogled na moj zaklad, mi bo vedno povedal, da je bilo vredno vsake solze, vsake bolečine!

Zjutraj pa vizita. Na žalost sem bila na WCju saj je vizito opravljal . Ni me počakal. Ko je prišel na obisk, je prišla zdravnica angel in mi povedala, da moja porodna pot, ni prave oblike, da se otroček ni spuščal, ker je bil zagozden v desno stran. Ima pritisnjen ušesek . In da ni bilo mogoče roditi po naravni poti. Povrh vsega je bila pa obrnjena z obrazkom naprej. Če bi bilo samo to, bi se dalo, je pa res težko za prvorodko brez EA. In rekla sem zdravnici, da živa ne grem več niti blizu porodne. Povedala mi je, da je moja situacija taka, da bom imela vedno vnaprej planiran CR, ker se ne širim v redu in porodni kanal ni prave oblike. In jokala sem, in še vedno jočem, ko se spomnim očitkov od . In srečna sem, da mi je prišla povedat in razložit situacijo, ker bi si vedno očitala, da sem sama kriva!

Mojo lubico sem vidla le za nekaj kratkih minut. Drug dan je prišla pediatrinja povedat, da je otroček v slabem stanju, da spreminja barvo, kar si razlagam kot, da neha dihat in da jo spremljajo na monitorju. Dobila sem jo k sebi 2x v dveh dneh. In še to 1x mimo zdravnikov, ko sem prosila sestro. In ja otrok je bil slab, saj so jo mučili 4 ure z močnimi popadki. In seveda sem izgubila tudi mleko. Trenutno se dojiva, za kakih 30 ml na obrok. Ostalo jeva dodatek. 

Vso ostalo osebje si zasluži vse pohvale...res so prijazni. Fajn so skrbeli za mene in .

Taka je naša zgodba. vsem, ki ste imele lepe zgodbe!

Caroline,  in sem brez besed! En veeeelik  zate in za malo!!!!

Pokora- hvala; pa eno  za vas, da se poredite...mi se menda preveč redimo!  ker je naša pupi požeruhec!

Anju- koroške kapljice so menda najboljše pri nas; če te ne pomagajo, je treba po avstrijske. delajo jih koroške lekarne, in dišijo po janežu. Meni se zdi, da ji pomagajo. Smo ji dali po dve, tri!

Za fotke moje pupike, pa sva se odločila, da jih zaenkrat ne objavljava nikjer.

caroline1 kriminal kaj se ti je godilo, tazga dohtarja bi najraj kam sunu! Kreten!
kakšen neprofesionalen odnos! Da ogroža tvoje počutje in počutje tvoje punčke!
samo da ste sedaj ok

caroline  šokirana sem.
HB ima Daša samo pritisnjen ušesek....
.....ne, ne razumem takega pristopa. to se ne bi smelo dogajat

ja sem. hotla že prej komentirat.
jo je manj, je pa še. skrbelo me je samo ker je sveža kri, mama (patronažka) pa mi je rekla naj bi bila sveža do 3 tednov... ampak verjetno je tudi to precej različno. trajala bo ja sigurno do pregleda, je tudi prvič.

Pokora pa Bina pokaže da ji je premalo? hočem rečt kaj pa če dodatka ne bi sprejela ali če bi si ti povečala količino mleka, če ga pač ne bi spila? naj se uredi tako da bo vama prav!

caroline čist sem zdaj zmedena s temi kapljicami pa še kar je iz lekarn iz drugega območja na svojem območju ne dobiš...

flaške, cuclji, čaji, hranjenje, ko je mama odsotna
kako? ali prej navajate na flaško za primer ko ste odsotne? kakšne flaške in cuclje priporočate?
bi lahko bil tudi čaj učinkovit proti krčkom? in kolko je res da čaj zamenja dojenčkov mlečni obrok?

caroline, se pridružujem mnenju ostalim, res grozno, kaj so ti storili, kaj si morala po nepotrebnem (ko se meni pri drugem porodu mali ni spustil, so mi dali malo umetnih popadkov in otrok je šel takoj dol) dati skozi. Res si imela nesrečen splet okoliščin - gužva in  . V kateri porodnišnici si pa rodila?

_____________________________

moj 3-letni otrok na morju, navdušeno in razneženo opazuje mravlje: "iii, mravljica! Nosi drugo speštano mravljico!"

Ajaaaaa. Bolj povrsno sem prebrala zadnjih par strani.

Kontrola cez 2 dni . Ampak! Dons ni vec toliko zadaj oziroma se ze uravnava proti izhodu . Ma sej bo, ce ne, je pa v soboto prazna luna, pa je najbrz na bratca glede lun... Ma je bil en popadkic na CTGju ma bolj otrdevanje in pri voznji nazaj nekaj, mogoce me pa danes nazaj v PO nazene kaj pa vem.

Smarnca js sm pri prvem pogosto pozabila jest al pa preprosto nisem prisla do hladilnika. Zdej si bom pa vsaj malo zaloge za hitre sendvice not vrgla, ker pri meni je hrana bolj nuja kot red in mimogrede pozabim kaj dat v usta v casu. Pa najbrz je prakticno ksne pogrej in pojej imet not, al pa ksne zmrznjene ostanke za v mikrovalovko vrect, da ne sam frutabel pa sendvicev vase meces .

Filisa za mrzle dni za obrazek ful hvalijo od bubchena za veter in mraz in je res fina. Sploh odrasli s suho kozo jo hvalijo  . Ceprav je mi nismo ponucali, ker je bil atopicen in smo ksno leto uporabljali izkljucno lekarnisko namesano hladilno mazilo, ker pac nima vseh dodatkov in tega, pa je popolnoma zadosti za obrazek mazat za ven, se zelo gosto in mastno, da dobro zasciti. Tako da komot das katerokoli gosto in mastno hladilno mazilo, ki ga pac uporabljas, tudi ribje mazilo je v redu.

Mene je napsihiranost totalno minila, je bilo hudo prvi teden pa za 1.11., ma zdej sem ze cisto umirjena. Lih razmisljam, ce bi se sla za vikend sankat s tamalim .

3x mami meni je G rekla, da priporocajo 4 leta razlike med otroci, ker toliko casa telo hodi k sebi. Po drugi strani je pa mende lazje rodit, ce je manj razlike.

Aja ribja mast in vneta ritka... nas je imel poleti ful razzrto ritko in se je dolgo celila, pa je moj ugotovil, da se mu lepse celi, ce ni namazana in je na zraku, kot pa ce da mastne kreme gor. Ker mastno hladilno in ribodermin v bistvu zadusijo rano in se slabse celi kot na zraku. Tako da sva mu dala mislim da samo fucidin proti vnetju ali pa malo kreme s cinkom, dokler se niso rane ozdravile, pa cimmanj plenicke.

anju js bom 100posto dala cepit proti rotavirusom. kasneje enkrat pa mogoce za klopni meningitis, ma se ta prvega nisem.

2ursae jaz sem sicer dobila dezno prevleko zraven, samo je bolj primerna za sportni del kot kosaro, ki je sicer vlozena v sportni del. Sicer je zadeva velika in bi jo komot vrgla cez vse skupaj tudi tako, samo je v resnici cel voz toliko waterproof, da je komot zunaj brez dezne. Se proti vetru je dobro zavarovan. Pri Jan Maiu sem dala dezno gor mogoce 2x vsega skupaj.

V mulerju imajo tudi univerzalno mrezo za mrces, to je res fajn zadeva. Sem sla sredi poletja na sprehod z mulckom po barju in so nam sledili oblaki komarjev, mulcek pa lepo varen. Pa pred osami, muhami, ko si na dezeli lahko v miru spi. Priporocam.

Joooj caroline tole tvojo zgodbo sem brala kot bi bila tam . Pa js bi ginota kar v gobec brcnila, meni so tudi neke ocitke ven metali in grozili da bom otroka ugonobila in nevemkajse in to je res najbolj svinjsko, kar ti lahko strokovnjaki v porodni naredijo... Pa takrat sem ze pol noci bledla in trpela popadke brez odpiranja in so me cisto napsihirali s takimi izjavami. Pa sem imela v resnici dokaj standarden porod in brez ksnih komplikacij za otroka in so bile te izjave popolnoma neumesne... Tudi rocno odpiranje MV mi je se prevec znano in boli k ... Tudi tvojega dragega razumem, mojemu je slo kar malo na jok, ker ni mogel nic narediti, pa me je zihr 10x manj bolelo kot tebe. Ma zdaj sta obe v redu in ne rabis se bat nove zanositve, saj bo CR na koncu in predvidoma ne bo vec ledvicnih kamnov, tako da uzivaj zasluzen rezultat, saj si se dovolj natrpela zanj... Ne bom niti vprasala ali bolj bolijo ledvicni kamni ali porod  .

caroline  . Kje pa si rodila, če smem vprašat? Jaz sem rodila v Postojni in tudi moja porodna zgodba ni prav nič lepa. Je pa res, da človek skoraj vse pozabi, ko v roke vzame svojega  .

Evo, pa še moja porodna dogodivščina;

V petek 15.10 sem šla že pred 8h v Postojno na CTG ki ni pokazal nobenega dogajanja,k ker pa so me spremljali zaradi premajhnega ploda in premalo plodovnice, sem morala čakat še na Uz. Čakala sva kot kakšna norca in ker ni bilo nobenega zdravnika sem šla težit sestram, ampak ni nič pomagalo. Ob 11,30 pa si je DR. Jordanova le vzela čas da naredi UZ. Je bila nekam slabe volje, vse je naredila na hitro in samo zmajala z glavo, da ni več plodovnice, da dete ni nič zraslo in da je skrajni čas da rodim. V isti sapi pa je hitela razlagat da je petek in da grem lahko domov čez vikend in naj pridem v ponedeljek, da mi sprožijo porod. Midva sva se samo spogledala, ja kako naj grem domov, če pa nimam več plodovnice??? Potem me je še pregledala in ker nisem bila še nič odprta, ni bila prav nič vesela, ko sem rekla, da jaz bi pa raje rodila kar takoj in da ne bi čakala do ponedeljka.
Ker sva vstrajala je pristala da grem na oddelek in da mi bo dala svečko, ki sproži porod in da bomo potem videli kako naprej. Očitno pa je DR. dobro preračunala kdaj bo svečka prijela, da slučajno ne rodim ponoči ko bo ona dežurna in tako sva spet čakal kar do 18h, da si je gospa vzela čas in mi prišla dat to svečko.Mojega je poslala domov, češ da se bo začelo dogajat nekje čez 4-6h, potem pa da moram rodit najkasneje v 24h od prejema svečke. To je vse kar nam je povedala in potem jo do jutra nisem več videla.
Po 3h urah mi je sestra naredila CTG in kar sama pokomentirala, da nič ne dogaja in da naj grem spat. Ob 24h mi je naredila še en CTG in me spet poslala spat, ko sem jo vprašala če bo DR. še kaj prišla mimo, se je samo nasmehnila in rekla naj kar lepo počakam na vizito zjutraj.
Ob 1h ponoči so me prebudili popadki, ki so si sledili na 10minut, okrog dveh so bili že na 8 minut in začelo me je kar fajn bolet zato sem pozvonila sestri, ta pa je prišla in me nadrla, da kaj jo budim in da naj lepo spim, dokler popadki ne bodo na 2 min. Tako sem ostala sama, prestrašena in v bolečini. Ker so bile v sobi še 2 nosečki, sem šla hodit po hodniku in sem predihaval popadke med hojo. Okrog 4h sem imela popadke na 4 min in ker sem očitno dihala preveč naglas, je prišla sestra vsa nejevolna, da če pa že tako stokam, da me odpelje do porodne na CTG. Tam so imeli ravno en porod in tako sem na CTGju bila priklopljena kar celo uro. Potem je prišla babica in me pregledala in to tako grobo, da se mi je kri kar vlila. Ker nisem bila nič odprta,me je kljub popadkom poslala nazaj na ooddelek. Tam sem spet prosila, da pokličejo DR. Jordanovo in spet sem dobila odgovor naj počakam na vizito, ki pa bo komej okrog 10h ker je pač sobota. Meni je bilo slabo od bolečin in še bolj od straha, ker mi nobeden ni nič povedal in sem bila tam vsa sama in prestrašena. Okrog 7h sem poklicala moža, ki je kar ponorel in rekel da pride takoj v P in naj grem takoj k sestri in naj zatežim da me kdo pregleda.
Ko sem vstala iz postelje in poklicala sestro se mi je tako kri vlila in to je končno bil zadosten razlog da je šla zbudit zdravnico. Ta mi je naredila še en Uz in me pregledala, ker sem bila odprta samo 1cm, mi je rekla naj grem v porodno, da mi bojo po vsej verjetnost kar carski naredili, ker se pač ne odpiram in ker se dete noče spustiti v porodni kanal.

Potem sem bila spet 1h na CTgju, vmes je hvala bogu prišel tudi moj mož, brez katerega najbrž ne bi zmogla vsega tega. Potem je sledil klistir in okrog 9h sem končno prišla v porodno, s popadki na 3 minute in odprta 1cm. Babica ki je bila z mano je bila mrtvo hladna, niti predstavila se nam ni. Priklopila me je na CTG mi dala infuzijo in to je bilo to. Okrog 10h je prišel drugi DR. in ko sem mu povedala da naj bi imela CR se je samo posmejal in mi rekel, ja mi bomo kar naravno rodili. Nato me je pregledal in začel nekaj nalagat, da CTG ne kaže tako močnih popadkov kot jaz stočem in da mi zaenkrat ne bodo dali epiduralne, ker se ne odpiram. Čez 1h me je prišel spet pogledat in spet mu ni bilo všeč moje stokanje, zato je z roko v meni čakal na moj popadek, da on vidi če me v resnici tako boli . Vmes je komentiral, da očitno me pa res boli, ampak da sem ozka, pa da je dete še visoko. Jaz sem spet prosila za CR, pa je rekel da mi bo najprej mehur predru in da bom dobila epiduralno, potem pa se bo odločil kako naprej. Ko mi je predru mehur je videl, je bila plodovnica že zelena ampak kljub temu, da je videl da se je otrok očitno že pokakal ga to ni prepričalo da mora ukrepat. Naju pa je seveda grabila panika, ker sva že marsikaj slišala kako nevarno je, če se otrok pokaka že pred rojstvom. Popadki so potem šibali na 2min in boleli ko sam . Potem je prišla anesteziologinja in mi dala epiduralno. Moram rečt da je bila ona edina svetla točka mojega poroda, saj je bila zelo prijazna in je preživela z nama več časa kot babica in DR. skupaj. Tako so bolečine po več kot 10h malo prenehale, meni pa se je vseeno mešalo od skrbi. Ampak moj DR. ni bil nič zaskrbljen, je rekel da gre še na kosilo in da če se do takrat ne bom nič odprla, da bo pa razmislil o CR.

Ob 13,30 je prišel nazaj, me pregledal in ugotovil, da vse skupaj nič ne napreduje in ko je na CTGju videl, da otroku zelo pade utrip med popadki, se je končno odločil da gremo na carski. Potem je vse sledilo zelo hitro, ker sem že imela epiduralno sem šla kar v operacijsko in v akcijo. Anesteziska je bila ves čas ob meni in mi govorila kaj mi bodo delali in kaj bom čutila, prav tako je bil z menoj moj mož. Potem naj bi otroka končno vzeli ven, so vsi skočili k mojem trebuhu in mojega moža so na hitro poslali ven. Jaz sem se tako prestrašila, da sem začela kričati in ker me niso morali pomiriti so mi dali še lokalno narkozo iz katere sem se zbudila malo po 15h ko mi je moj dragi povedal da imava majceno punčko, s katero bo po vseh zapletih vseeno vse o.k. Sicer mi je povedal vse kaj se je zgodilo, vendar sem bila preveč omotičena da bi vse registrirala. Na intenzivni sem ležala skoraj 24h in čeprav je bil dežuren isti DR, ki mi je delal CR, se mu ni zdelo vredno, da bi prišel do mene in mi povedal kaj se je dogajalo in zakaj. Še dobro, da je bila ob meni anestezistka, da je šla v teh urah večkrat pogledat mojo punčko in mi poročala kako je z njo.

Šele drugi dan je do mene prišel pediater in mi razložil da je mala popila plodovnico in da kar nekaj časa ni zajokal, ker je bila zaspana zaradi moje narkoze. Na srečo pa so bila pljuča čista in je punčka samo iz preventive dobivala antibjotike in infuzijo.
Kaj je moj dragi prestajal pred operacijsko, ko je čakal da zasliši jok najinega tako težko pričakovanega otroka pa raje ne bi niti komentirala.

In to je to. Ni ravno prijetna zgodba in vem,da bi se lahko drugače končala. Po slabih 3 tednih sem skoraj že vse pozabila, sploh ko vzamem v naročje najino princesko. Za vedno pa mi bo ostalo vprašanje, zakaj se naši zdravniki igrajo bogove in postavijo na kocko življenje še nerojenega otroka???

Hej! Evo mala spi jaz pa na hitro malo pregledam kaj je novega in da vam zaupam še mojo porodno zgodbo.
Ravno danes teden in sicer 27.10. so se ob pol 8 zvečer začeli popadki na pet minut, ki so se dali lepo predihat in tudi ne vem kako boleči niso bili. Tako sem jih predihavala do 21h in se počasi odpravljala, da bova šla v porodnišnico. Čeprav me nekako ni vleklo, ker sem rekla, kaj pa če se bo spet vse skupaj umirilo in potem me bodo samo obdržali v porodni in bom čakala. Če pomislim, da bi ostala doma bi bila trapa .
No in greva v P že v avtu so se popadki stopnjevali, prideva v porodno in me priklopijo nekje 21.50 na CTG, ki zaznava popadke samo nič, kaj posebnega. No še nekaj smo se z babcam pohecale in sem rekla, tokrat pa ne grem ven iz porodne brez otroka . Babca me še pregleda in reče 4 cm odprta, jaz pa a samo in si mislim joj dolga pot je pred nami . Ob 22h so se zamenjale babice in pride druga, ki ji takoj rečem da bi rada klistir, ker me že vse tišči spodaj. Prej mi ginekolog vzame anemnezo jaz pa že diham kot konj in vse bolj me boli in tišči spodaj. On bi še nekaj klepetal, jaz pa njemu da moram na klister, ker drugače ne bo fajn . Babca mi da klister in reče naj počakam kake pol ure, da se izpraznim. Meni pa že vse dol tiščalo in bolelo za znoret, pridem po 15 min nazaj v porodno in rečem da ne morem več in ona me pošlje nazaj, da naj še malo počakam. Mene pa bolelo ko , na školjki probavala predihavat popadke, čeprav jih nisem mogla in sem se bolj drla kot dihala. Ko so me babce slišale, da se prav živalsko derem so takoj prišle po mene. Hitro sem šla na posteljo me babica pregleda odprta 9 cm, jaz pa a bom dobila kaj proti bolečinam, ona pa meni boste prej rodila predn bo kaj sploh zagrablo. In tak se je začelo, mojga hitro preoblečt, predrla mi je plodovnico in popadki še bolj boleči. Sploh jih nisem mogla predihat in čutila sem, da moram pritiskat. Nato sta se še G in druga babica vrgla na moj trebuh in mali pomagala da je ob 22.57 h prijokala na svet. Moj je jokal jaz sem se pa smejala, takoj me je nehalo vse skupaj bolet in bila sem vesela, da je vsega bilo tako hitro konec. V porodni smo bili vsega skupaj nekje 20 min.
Moram rečt, da sem na vse bolečine od poroda že pozabila in da me sedaj bolj bolijo šivi ampak tudi to bo minilo .
Anju oprosti, ker nisem tebi sporočila, ampak nisem imela še tvoje številke shranjene v tel ampak napisano na listku. Listek pa je ostal doma . Upam, da tudi jana nisi preveč jezna, ker sem ti morila za sms.
Tako zdaj pa se lepo doma crklamo, papamo in spimo .

luna_25  je le ena lepa porodna izkušnja na tej strani.
ni prav nobene panike glede sporočanja, jana84 ti pa verjetno tudi prav nič ne zameri - je bla še ona obveščena preden je prišla do rr

S* za tvojo izkušnjo pa prav škoda. meni je blo 2x v postojni lepo rodit. žal vse prevečkrat slišim podobne zgodbe o poteku poroda, ko je ta sprožen iz nič. pri vaju je bil še strah za prisoten.

S* in caroline- in dobro da se vse v redu končalo. Mi je šlo kar na jok, ko sem brala vajini zgodbi.

S* še ena grozljiva izkušnja  Žalostno da vaju s Caroline spremlja nek tak grenak priokus pri tako lepem dogodku.

Luna pri tebi je šlo pa res lepo in ekspresno

Tinaaleks, fuuul sem vesela za tvojo prijateljico da je nosečka.


Caroline kako je pa zdaj s tvojo ledvičko?


Anju, mala čez dan in ponoči ne pokaže da bi bila še lačna. Popoldne oz proti večeru pa kar neki jamra in hoče skos jest. To se je danes zgodilo že tretjič zapored. Se pač priklapljava bolj pogosto, ker ni toliko mleka da bi se npr. vsako uro do sitega najedla. Sem prejle tehtala pa je pojedla 110ml, čez slabi 2 urci je hotla še jest, pa je pojedla samo 70ml, ker kaj več po mojem niti ni bilo. Pol je pa čez urco še jamrala, sem jo priklopila in je med hranjenjem zaspala Nisem pa vagala kolk je pojedla. Je pa patronažka rekla da naj bi na obrok dobila od 70-100ml, kar se mi zdi da dobiva.
Zdaj bom itak spremljala koliko dobiva na dan, pa bo hitro jasno kaj nam je storiti :-)

caroline1 - jokam ko dež, sem podoživela mojo zgodbo, ki jo nikakor ne morem podrobno opisat, ker mi je še vedno hudo. Jaz v Ce ne grem več!!!!! hb imam doma 2 .  in ko se spomnem da bi lahko ostala brez obeh  mah ne morem več pisat, jokam

_____________________________

... prvi zaklad.... 12.4.2009...
... drugi zaklad .... 29.9.2010...

Pri nama je bila pa predvčerajšnjim patronažna... mi je bilo smešno, ko mi je razlagala, da ga moram zbujat, pa da naj ga dojim še na drugi dojki (moje pa tok polne, da mi še ene nikoli ne sprazni - upam, da se to uredi), pa da je lahko pri otročkih, ki se ne jokajo oz. glasno zahtevajo mleko problem... ko ga je stehtala (3450 odpustna teža, sedanja 3770), pa mi je samo rekla, da karkoli že delam, delam super in naj delam tako še naprej . Ko me je pregledovala, me je začudeno vpraša, kje imam maternico  ... spet se je tako pridno, kot pri Liamu, že skoraj vrnila v prvotno stanje  .


Čišča: meni je P rekla, da mora biti rjavkasta in ne sme biti živo rdeča (dopustno samo prve dni po porodu) in to naj bi pomenilo, da si morda preveč aktiven... ko sem glih pri tem, patronažna m eje kar okarala, češ kaj laufam po stanovanju, pa sem ji razložila, da imam itak enega hiperaktivca doma, tako da lahko kašen počitek kar izpustimo . Ma ne vem, jaz se nič preveč ne sekiram, pri starejšem sinu sem po navodilu drugih tičala doma in se mi je skoraj zmešalo, zdaj mi je pa prov super, ker življenje poteka kot običajno.


A veste, da je tale moj Izak prov en krasen otroček. najbolj pa sem impresionairana, ker se je sedaj že parkrat zgodilo, da je zaspal kar sam in ne na joški . Če bi tako ostalo, bi bilo sanjsko. Liam ni tako zaspal do pred par mesecev, ko se je nehal dojiti . Pri Izaku pa nobenega problema, se lepo naje, potem ga dam pa budnega v posteljico (ponavadi se še malo pogovarjam z nim in ga božam, potem ga dam pa spat) in lepo sam zaspi - čist navdušena .


Cepljenja: mi je glih soporodnica razlagala, da se je njena kolegica odločila, da svojih otrok ne bo cepila in se je potem morala zagovarjat na sodišču, ker je pri nas cepljenje določeno z zakonom. revici ni bilo čisto nič jasno, lahko bi jo celo visoko oglobili. Ko bosta šla otroka v šolo, bosta morala prestati teste, da vidijo, če je vse OK... Jaz sem še vedno čist skeptična glede cepljenj, predvsem me v poletnem času dajejo klopi, pa še kaj drugega bi se našlo.


Sprehodi v dežju: nama ne uidejo . meni paše vsaj malo pretegnit noge, pa tudi za dojenčka se mi zdi fino, da mlce zamenja okolje in kljub palerinci, vseeno dobi nekaj "svežega" zraka. Je bil pa pri prvem sinu splomladanski čas definitvno bolj prijeten za sprehode. Že zdajle, ko je en dan lilo, sem na vsak način rinila ven, pa je rekel, da bodo sosedi mislili, da smo čisto nori - par dni starega dojenčka in rinemo ven v takšnem nalivu , potem je nehalo deževati in je bil volk sit in koza cela .

svinjsko meso- ga jeste?

N vem natančno, če je toliko alergeno, kakorkoli- mojima dvema očitno ne odgovarja. Že tastarejši je dobil flekce, če sem ga jedla, zdaj je pa tamali ves pikast pa sem v ned. pri mami pojedla pol zrezka, res čisto malo... Ne vem natančno, koliko ga to moti, mogoče srbi v glavnem, pikast je po ličku in trebuščku, tako da se zaenkrat temu odpovem.

Roberta 69 - moj starejši še sploh ni bil 3tjič cepljen in sedaj ga ne bom dala, razmišljam o tem, da male sploh ne bi za nič cepila

_____________________________

... prvi zaklad.... 12.4.2009...
... drugi zaklad .... 29.9.2010...

 
Caroline1 in S* - kar v srcu me je stisnilo, ko sem brala vajini porodni zgodbi



Evo še moja, veliko bolj optimistična porodna zgodba.....


Moja porodna zgodba se je nekako začela dva dneva pred samim porodom, ko se imela v porodnišnici CTG in nato še pregled, ki je poleg že znanega povišanega pritiska pokazal tudi, da imam zelo malo plodovnice. Zdravnica se je zato odločila, da me obdržijo v bolnici in še isti dan sprožijo porod. Tako sem povsem nepričakovano in nepripravljena pristala v porodni sobi. Takoj sem poklicala partnerja v službo in mu sporočila ˝veselo˝ novico. V porodni sobi sem bila dobro uro, čakajoč, da končno dobim Prostin tableto za zorenje materničnega vratu, in seveda tudi partnerja, da mi prinese vse moje stvari in predvsem, da me pomiri. Še preden je utegnil prit, so me zaradi prevelike gneče premestili iz porodne sobe na oddelek oz. natančneje v čakalnico, kjer sem dobri dve uri čakala na drugo zdravnico, da mi ponovno naredi UZ. Vmes je HB prišel partner, ki me je ves čas miril in vedril. Zdravnica je dejala, da količina plodovnice ni tako kritična ter, da me bodo dali na oddelek in naslednji dan sprožili porod. Po dolgem pregovarjanju mi jo je uspelo pregovorit, da noč preživim doma ter da se porod sproži v nedeljo oz. prej če bo to potrebno.
Naslednje jutro sem navsezgodaj morala v porodnišnico na kontrolni pregled, ki ni pokazal nič posebnega oz. novega. Tako je ostalo pri dogovoru, da se spet oglasim naslednje jutro in se sproži porod. Še isti dan sem imela akupunkturo, v upanju, da bo pomagala pri naravni sprožitvi popadkov, a temu ni bilo tako. Nekje okoli poldneva mi je bilo sporočeno, naj se zvečer še enkrat oglasim v porodnišnici na kontroli. CTG je zaznal rahle popadke, ki pa jih jaz nisem čutila. Zdravnica se je zato odločila, da me obdržijo in me poslala v porodno sobo, kjer sem ob 21. uri dobila prvi odmerek Prostina. Ker se po 8 urah ni zgodilo prav nič, sem ob 5. uri zjutraj dobila še 2. odmerek, ki mi je čez kakšni dobri 2 uri sprožil lastne popadke, ki so se stopnjevali, ob pol 12. pa so bili že na 4-5 minut, a sem jih brez večjih težav predihavala . Nato me je pregledala babica in ugotovila, da sem odprta 3 cm. Med samim pregledom mi je predrla tudi mehur, česar pa nisem vedela. Popadki so postajali vse bolj boleči in pogosti in počasi jih več nisem mogla predihavati v hoji, zato sem se ulegla. Ob 13. uri sem dobila EA, takoj za tem pa še umetne popadke, ki so bili kljub temu, da so prihajali na minuto, manj boleči, kakor lastni popadki brez EA. Tako sem se v dobri uri odprla  na 10 cm, a pritiskat kljub velikem pritisku še nisem smela, saj otrok še ni bil povsem spuščen. Zdi se mi, da je minila cela večnost, predem sem od babice dobila zeleno luč za pritiskanje. Od takrat naprej se je zame pričel najlepši del poroda, Pritiskala sem kot nora, pomagala mi je tudi babica, ki je z vso svojo težo pritiskala na moj prsni koš, tako da sem ostajala brez sape. A kljub temu so bolečine kot izginile,  saj sem imela v mislih le še to, da čimprej stisnem svojo pikico. Po nekaj tiščalnikih je tako ob 15.35 na svet prikukala naša Brina. Ati je od veselja potočil kar nekaj solz, mami pa je vsa ponosna strmela v malo kepico in atija, ki ji je cel čas pri porodu stal ob strani in jo vzpodbujal. In ni dolgo trajalo, da se je novopečena mami odločila, da bi takšno izkušnjo rada še vsaj enkrat ponovila. Ati se je nasmejal in ji prikimal...
[color=#000000 size=3] 
[color=#000000 size=3] 
[color=#000000 size=3] 
 

Pozdravljene!

Naš Mark pridno spančka, tako da vem lahko na hitro opišem mojo porodno zgodbo:
Na PDP 20.10.2010 sem šla v porodnišnico na pregled. Vse je potekalo ok, dokler nisem prišla na CTG. Tam so se že risali popadki. Potem so mi izmerili pritisk, ki je bil povišan 140/90. Tudi urin menda ni bil blesteč. Pa so me poslali še na UZ, kjer je zdravnica ugotovila, da je očitno prišlo do zastoja rasti. In takrat je bilo dokončno: ostanem na opazovanju. Seveda mi ni bilo vseeno, skrbelo me je, da je z malčkom vse vredu, ker nihče ni nič rekel. Po kosilu je prišla vizita in dežurna G mi je kar direktno povedala, da mi bodo sprožili porod in naj pridem čez pol urce, da dobim tabletko. Jaz sem bila čisto ''paf''. Čez pol ure grem na pregled k dežurni G in ta mi lepo pove, da tabletka ne bo potrebna, ker se lepo odpiram in sem pripravljena na porod. Pa le gleda mojo kartoteko in ugotovi, da imam naslednji dan rojstni dan. In me začne spraševati, če še malo počakamo, da bi mi sprožili porod zvečer, da dobim otročka za rojstni dan. In me vpraša če bi raje rodila danes ali jutri. In moj odgovor: ja bom rodila! Vse sestre in G so se mi smejale, ker so videle, da sem čisto zmedena in mi nič ni jasno. Tko, da so me poslali nazaj v sobo in po večerji ob 9h sem bila naročena v porodni sobi.
Večerje sploh nisem mogla jesti tako strah me je bilo. Tisoč in eno vprašanje v moji glavi. Bo bolelo? Je z malim vse ok? Stiska in stres. Pred porodom so mi še enkrat zmerili pritisk: 150/105! No, ob devetih sem šla v porodno, naredili so mi CTG, dobila sem svečko (pri nas ni klistirja). Ob desetih je prišla G in mi predrla mehur. Do enajstih sem imela popadke na 5 minut, ki sploh niso bili hudi. In me je babica vprašala, če bi želela epiduralno. Jaz frajerka sem jo seveda zavrnila, ker ni bilo tako hudo. Ob enajstih je prišel tudi moj fant. Takrat pa se je začelo. Močni popadki na 3 minute. Kje sem imela čas, da bi poštudirala in prosila za epiduralno. Pozabila sem!!! No, vse skupaj se je stopnjevalo do 0:37 ko sem rodila Marka. Veselje je bilo nepopisno, porod je bil vsekakor boleč (ampak sem že pozabila kako boleč), evforija na višku.
Zaradi majhne porodne teže in dolžine so Marka odpeljali v center za nedonošenčke, kjer je ostal 3dni. Takrat se je začelo pravo trpljenje. Ampak po treh dneh sem ga dobila k sebi in na osmi dan sma lahko odšla domov. Zdaj se pridno redima, čeprav imam paranojo, da bom ostala brez mleka. Ker so prsi postale mehke, nič več niso tako polne kot v porodnišnici. Ampak se bom trudila, če pa ne bo šlo... se boma pač zatekla k drugi rešitvi.

Zdaj pa letim, ker se mi zdi, da že nekaj slišim iz posteljice...
Lep dan vam želim! 

caroline1, S* -  grozljivka, ko bereš kaj takega 

luna_25, filisa, pixieM - za porodno zgodbo, na srečo je večina porodov "normalnih"

anju - moja dieta je brez mleka vseh sesalcev (zaradi sorodnosti beljakovin) in vseh mlečnih izdelkov. Jogurt bi bil dovoljen, če bi šlo za neprenašanje laktoze, na žalost pa vsebuje mlečne beljakovine. Tudi soji in sojinim izdelkom se čimbolj ogibam, moj glavni vir beljakovin je žal meso (čeprav ga ne maram preveč). Se hecam, da sem mesojedi veganec Alergija na mleko se kaže kot atopični dermatitis, prebavne težave (driska, krvave nitke, sluz v blatu), nepridobivanje na teži, ... Moj ni imel nič od tega, na dieti sem bila preventivno zaradi starejšega bratca alergika na jajce, potem ga je pediatrinja poslala pri 6 mesecih na teste in je bil mali vseeno pozitiven na mleko  Se tolažim, da bi lahko bilo brez diete še slabše...  

pixieM - normalno je, da so po pribl. 2 tednih dojke mehkejše, to ne pomeni, da ti zmanjkuje mleko, ampak se uravnava punudba in povpraševanje. Kar pogumno z dojenjem!

Pokora - če si v dvomih glede dojenja, pokukaj na MON - tu sem našla ogromno dobrih nasvetov

kozmetika - lekarniško hladilno mazilo za ritko in pozneje za obraz, po potrebi olivno olje. Umivam z eko Babylove milom in šamponom 1x tedensko.

sprehodi z dojenčkom - (skoraj) v vsakem vremenu

z dojenčkom v vrtec - nikoli ga ne bi puščala zunaj, se bolj bojim, da ga kdo ukrade kot pa da bi se česa nalezel! Saj paziš, da mu otroci ne zlezejo v voziček.

Nič, grem pripravit malo, da šibava v vrtec, tak lep sonček je
Tasrednjega moram fejst pocartat, zadnje tri dni je razvil take napade trme, da sploh ne znam ukrepat Po mojem je prišlo mal za njim, da mu je mala vzela mami...  

filisa in pixieM lepi porodni zgodbi. kako rada jih berem in podoživljam:))
pixieM kdaj si imela v nosečnosti zadnji UZ? nikoli nisi omenjala manjšega otročka kakor se spomnim. to te je verjetno čist presenetlo?

M&A hvala za razlago. mogoče veš tudi kako se pri  kaže neprenašanje laktoze?

dobra si! meni ne bi uspelo to z mesom

anju - zadnji UZ sem imela en mesec pred PDP. Takrat so mi izmerili korenjaka, ki je imel malo manj kot 3 kg. Kaj se je zgodilo ne vem?! Razlaga, ki mi jo je dala G v porodnišnici je, da je prišlo do zastoja rasti in da zadnji mesec Mark ni dobival več hrane od mene. Sem bila res presenečena in v zelo negativnem smislu. Ne znam opisati, kaj mi je šlo po glavi tisti trenutek. Vem samo, da sem začela neutolažljivo jokat, ko so mi povedali. Ko se je Mark rodil in so ga odpeljali...ista zgodba. Morem pa povedat, da je drugače zelo ''žilavo'' dete. Sam dvigne glavo in jo en čas drži pokonci, premetuje se čisto sam na bok in na hrbet, tako, da ga imam vedno pod budnim očesom, ker je res živahen in močen. Pač manjši in lažji...

M&A - ma, skrbi me to, ker mi poje okrog 60g na obrok. Včasih manj, včasih več in se mi zdi, da bi še jedel, če bi le imel. Mi pa res popolnoma sprazni dojki. In ker so zdaj tako mehke, je to še toliko bolj opazno in vidno... Ne vem, upam, da ga bom lahko čimdlje dojila. Samo to si želim.

caroline 1, S* - za vaju! Ne morem verjet, da so lahko ti zdravniki tako brezbrižni. Sramota!!!! Čimprej pozabit to slabo izkušnjo!

ja Najki, saj enkrat bo ze! me navijamo zate in za malo kepico

ooo, koliko porodnih zgodb na eni strani res skoda, da niso vse sle tako, kot bi si zelele. sploh caroline1, groza. eni res ne vem, kaj delajo v zdravstvu. vazno, da sta vedve v redu in da ves, zakaj se je pac koncalo s cr-jem. bos naslednjic lahko kaj bolj sproscena (ja, saj vem, slaba tolazba, sam vseeno...). sploh v takih kljucnih trenutkih, je tako odvisno od srece, na koga naletis, pa ne bi smelo bit tako...

anju, kako zobek tigrana? se je postimalo?
pokora, drzim pesti za mleko, da ti lepo stece. jaz sem dvakrat dojila po eno leto, ko sta v bistvu sama prenehala (sploh ta druga, me je zacela odrivat). ce bi se zdaj kaj zalomilo, bi me verjetno cisto potrlo. ampak ne sme se, ane?

vceraj in danes je mali bolj miren. cez dan sicer malo dremlje in ga moram zelo pogosto imeti po rokah, ampak je vsaj noc bila malo boljsa. dojka ni vec boleca, ampak komaj cakam naslednji pregled - cez teden in pol, da vidim, kako napredujemo...

pixieM ne morem si predstavljat kako hudo vama je blo. se pa odlično bori vajin Mark

glede mleka - kako pridobiva na teži? pokakan in polulan? zadovoljen?
ga pač večkrat pristaviš in mleko se bo nabralo. samo ne se psihirat! sej vem kako je, se še sama malo psihiram, ker se Vitan čudno vede pri prsih...