IZVIRNO SPOROČILO: ronja
... MOja rr duša dvojčica
.
Še ena dvojčica
Jaz sicer že celo življenje živim v bloku, imam pa kar bogate izkušnje z življenjem v hiši, pravzaprav lahko rečem, da je hiša moj drugi dom.
Imela sem eno kratko, ampak res kratko obdobje par let nazaj, ko sem si tudi jaz zaželela življenja v hiši, pa idila, mir in vse to, a me je želja hitro minila.
Zame je hiša = DELO! Non stop, vedno in samo delo. Zunaj, znotraj, spet zunaj, pa spet notri ... ma ne poznam človeka, ki bi živel v hiši, pa ne bi imel dela (no, ja moj tast in tašča, ampak o stanju hiše in okolice bi se pa potem dalo razpravljati

).
Kakorkoli ... ugotovila sem, da sem preveč socialen in mnogo premalo delaven tip za življenje v hiši. In čisto preveč na komot narejena sem.
Največji minus življenja v hiši pa vidim v tem, da se moraš čisto za vsake pol kg kruha vsesti v avto in nekam peljati. Otroke peljati v vrtec/šolo. Otroke peljati na popoldanske dejavnosti. Peljati se na govorilne ure/rod. sestanek. Peljati otroka k prijatelju/sošolcu. Peljati se na pošto, banko, v lekarno, v trgovino ... samo voziti in voziti se non stop.
Torej, jaz bi tudi malo večje stanovanje z atrijem. Idealno!