joj taddy, res no, a je ti namen šimfanje in posmehovanje ali izmenjava mnenj?
poglej, otrok se spodbuja h govoru vsak trenutek z vsemi ljudmi s katerimi komunicira okoli sebe. to pa ne pomeni, da NIČ drugega ne smemo delat z njim. dodaten jezik ni nič travmatičnega, pa če je verbalen ali znakovni. zdaj bom pa verjetno jaz čudna, ker se z našo govori v treh jezikih, in ima "celo" dva dodatna jezika. plus moj mož jo je pa za hec začel učit še japonščino (jo pač študira - tako da doma vsakič pred obrokom reče "ita dakimas" namesto dober tek). sigurno bo vsa namešana in zmedena v življenju, res
za otroke, ki spregovorijo pozno je to praktična zadeva. in zaradi tega noben ni mutav ostal do osnovne šole.
24.11.2010, 11:03
vesna_b
2145
ejjjj! ja... vidim, da nisem edina...
jaz sem bila alergična na pačenje. si zapanana, boš amala... aaaa
pa še kaj hujšega je blo. sem popravljala, taščo in mami. mami si je zapomnila, tašča pa še zmeri probava, če sem že odnehala
čist rdeča, penasta sem ratala. pa ok, nisem popravljala nekoga, ki je tamalo videl 1* na par mesecev, domače pa ves čas. pa saj je čist normalen otrok...
24.11.2010, 11:46
Taddy78
1983
IZVIRNO SPOROČILO: mateyka
joj taddy, res no, a je ti namen šimfanje in posmehovanje ali izmenjava mnenj?
poglej, otrok se spodbuja h govoru vsak trenutek z vsemi ljudmi s katerimi komunicira okoli sebe. to pa ne pomeni, da NIČ drugega ne smemo delat z njim. dodaten jezik ni nič travmatičnega, pa če je verbalen ali znakovni. zdaj bom pa verjetno jaz čudna, ker se z našo govori v treh jezikih, in ima "celo" dva dodatna jezika. plus moj mož jo je pa za hec začel učit še japonščino (jo pač študira - tako da doma vsakič pred obrokom reče "ita dakimas" namesto dober tek). sigurno bo vsa namešana in zmedena v življenju, res
za otroke, ki spregovorijo pozno je to praktična zadeva. in zaradi tega noben ni mutav ostal do osnovne šole.
Oprosti če je tako izpadlo, ampak se mi zdi da je imeti otroka že ena sama industrija in zaslužek, ker res, ampak res ne razumem, zakaj je to potrebno.
Učenje tujih jezikov pa je nekaj čisto drugega, konec koncev po tvoj otrok čez nekaj let to pridom uporabljal in bi prej rekla, da naj dojnčka raje učijo tuj kot znakovni jezik, če že ne vejo, kaj naj si z dojenčkom začnejo.
Dobro, če ob začetku govora res opustijo znakovno sporazumevanje, ampak a res?
24.11.2010, 12:03
mateyka
13812
ne vem, meni se načeloma zdi isto - jezik kot jezik. pač samo drug organ uporabljaš
lahko bo instiktivno kasneje bolj nagnjen, da razume govor nemih, ni za odpisat tega kot larifari
mislim, pa da vseeno, to naj ne bi bil nek "default" za dojenčke. starši gremo dostikrat po občutku in po tem kar nam otrok nakaže da rabi. npr. za Alinin primer lahko rečem, da ona je to rabila in za njo to je dobro, ker je dosti zadržana in sramežljva. zna pa druge stvari, ki jih moja niti pod razno ne obvlada.
hočem rečt, otroci so različni in za ene je nekaj dobro, za druge pa ni niti potrebno. vsak starš pamora sam presoditi kaj je dobro (za določne čas in starost) in kaj nepotrebno. enim ful pomaga pri prehodu, drugi tudi če ne bi tega meli. mogoče bi se mi tudi lotili tega znakovnega jezika, če naša ne bi začela tako zgodaj brbljat in bi se pojavila potreba po tem. zakaj pa ne, če bo tako vsem lažje (se spomnim kok je bla včasij jezna,ko je še zelo nerazločno govoril in nismo razmeli kaj hoče povedat).
saj veš, da veš kaj hočem rečt, a ne?
< Sporočilo je popravil mateyka -- 24.11.2010 12:13:16 >
28.11.2010, 22:38
KT
2747
IZVIRNO SPOROČILO: mateyka
ne vem, meni se načeloma zdi isto - jezik kot jezik. pač samo drug organ uporabljaš
lahko bo instiktivno kasneje bolj nagnjen, da razume govor nemih, ni za odpisat tega kot larifari
mislim, pa da vseeno, to naj ne bi bil nek "default" za dojenčke. starši gremo dostikrat po občutku in po tem kar nam otrok nakaže da rabi. npr. za Alinin primer lahko rečem, da ona je to rabila in za njo to je dobro, ker je dosti zadržana in sramežljva. zna pa druge stvari, ki jih moja niti pod razno ne obvlada.
hočem rečt, otroci so različni in za ene je nekaj dobro, za druge pa ni niti potrebno. vsak starš pamora sam presoditi kaj je dobro (za določne čas in starost) in kaj nepotrebno. enim ful pomaga pri prehodu, drugi tudi če ne bi tega meli. mogoče bi se mi tudi lotili tega znakovnega jezika, če naša ne bi začela tako zgodaj brbljat in bi se pojavila potreba po tem. zakaj pa ne, če bo tako vsem lažje (se spomnim kok je bla včasij jezna,ko je še zelo nerazločno govoril in nismo razmeli kaj hoče povedat).
saj veš, da veš kaj hočem rečt, a ne?
Teddy kako pa je znakovno sporazumevanje drugačno od učenja tujega jezika? Moram ti priznati, da si tu naletela na mino, sem namreč učiteljica angleščine, francoščine in italijanščine. Kaj bi dala za nemalo število nadebudnih maturantov, da bi jezik, ki ga tako vztrajno poskušajo govoriti, tudi "govorijo" - ga začutijo in skomunicirajo v dani situaciji. Nočem filozofirati, ampak moram podpreti besede mateyke - da je jezik - kakršenkoli že je - samo jezik za sporazumevanje.
Daleč od tega, da zagovarjam znakovni jezik (pa čeprav je v našem primeru, prinesel oprijemljivi korak naprej). Ostajam pa pri prepričanju, da znanje kakršnegakoli jezika, prinaša čustveno, socialno in družbeno komponento.
< Sporočilo je popravil KT -- 28.11.2010 22:39:29 >
03.12.2010, 14:22
Taddy78
1983
IZVIRNO SPOROČILO: KT
IZVIRNO SPOROČILO: mateyka
ne vem, meni se načeloma zdi isto - jezik kot jezik. pač samo drug organ uporabljaš
lahko bo instiktivno kasneje bolj nagnjen, da razume govor nemih, ni za odpisat tega kot larifari
mislim, pa da vseeno, to naj ne bi bil nek "default" za dojenčke. starši gremo dostikrat po občutku in po tem kar nam otrok nakaže da rabi. npr. za Alinin primer lahko rečem, da ona je to rabila in za njo to je dobro, ker je dosti zadržana in sramežljva. zna pa druge stvari, ki jih moja niti pod razno ne obvlada.
hočem rečt, otroci so različni in za ene je nekaj dobro, za druge pa ni niti potrebno. vsak starš pamora sam presoditi kaj je dobro (za določne čas in starost) in kaj nepotrebno. enim ful pomaga pri prehodu, drugi tudi če ne bi tega meli. mogoče bi se mi tudi lotili tega znakovnega jezika, če naša ne bi začela tako zgodaj brbljat in bi se pojavila potreba po tem. zakaj pa ne, če bo tako vsem lažje (se spomnim kok je bla včasij jezna,ko je še zelo nerazločno govoril in nismo razmeli kaj hoče povedat).
saj veš, da veš kaj hočem rečt, a ne?
Teddy kako pa je znakovno sporazumevanje drugačno od učenja tujega jezika? Moram ti priznati, da si tu naletela na mino, sem namreč učiteljica angleščine, francoščine in italijanščine. Kaj bi dala za nemalo število nadebudnih maturantov, da bi jezik, ki ga tako vztrajno poskušajo govoriti, tudi "govorijo" - ga začutijo in skomunicirajo v dani situaciji. Nočem filozofirati, ampak moram podpreti besede mateyke - da je jezik - kakršenkoli že je - samo jezik za sporazumevanje.
Daleč od tega, da zagovarjam znakovni jezik (pa čeprav je v našem primeru, prinesel oprijemljivi korak naprej). Ostajam pa pri prepričanju, da znanje kakršnegakoli jezika, prinaša čustveno, socialno in družbeno komponento.
Bi bilo zanimivo, da bi se namesto tujih jezikov učili znakovnega. Potem bi se res lahko pogovarjali z vsemi na svetu in ne bi več potrebovali učiteljic tujega jezika, oz. se tujega jezika sploh ne bi rabili več učit. Ja, s tega vidika, bi bila takoj za to, da se uči znakovnega sporazumevanja vsak otrok.
Če je res tako kot pišeš, glede na to, da si učiteljica tujih jezikov, a ne bi bilo vseeno bolje, da se otroka raje kot znakovnega, uči tujega jezika? Pomoje mu bo v prihodnosti bolj prav prišlo to, no razen, če se ga bo začelo učit tudi v šolah.
Resnično ne vidim nobene povezave med tujim jezikom in znakovnim.
KT so razlike med otroci in mogoče ravno zaradi tega gledam drugače na to. Moj sin je pri 14.mesecih znal sam povedat kaj bo, sicer je imel svoje besede, ampak smo vedeli kaj pomenijo. Pri 1 letu je povedal vsaj 20 besed, imena domačih je skrajšal. Ko je bil lačen je rekel am-am-boš? in sem vedela, da hoče nekaj pojest.
Vse ob svojem času...
03.12.2010, 14:38
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: Taddy78
Meni pa še sedaj ne gre v glavo-zakaj je to potrebno?
Če že po joku ali slabi volji ne veste kaj otroku manjka, a ni lepše počakati tistih nekaj mesecev, da vam otrok sam pove kaj želi?
Ne znam si zamišljat da bi sin krilil z rokami, namesto da bi mi rekel mama. Kaj pa vem. Ponavadi že pred 1.letom pokažejo oz. že povejo kaj hočejo, s tem, da pač 3.mesece prej pokaže če bi raje sok ali jabolko, pa...
Se mi zdi, da je imeti otroka že cela znanost...en znan slovenec je po ne vem kolikih letih in umetnih oploditvah postal oče, sedaj bo pa že predaval in motiviral starše kako in kaj...samo biznis, nič drugega.
taddy78, te moram pri obeh postih podpret, ker tudi jaz ne vidim koristi v tem. Jaz sem od prvega dne dalje z otrokom normalno govorila. In nisem pristala na kazanje predmetov s prstom, pomanjševalnic, napačnih sklanjatev (ala a boš soka) ipd. Čeprav sem vedela, da hoče npr. avto, ga ni dobil takoj, ampak sem večkrat vprašala: a hočeš avto ali tovornjak, šele potem je dobil tisto kar je želel. Že pred enim letom je veliko povedal, čeprav so ga drugi začenjali razumeti šele po drugem letu. Važno mi je, da se potrudi, ko kaj hoče. Tudi zdaj se mu včasih ustavi, ker ne najde prave besede, pa mu pustim, da še malo razmišlja, preden mu pomagam. V ene 80% se spomni sam.
03.12.2010, 14:54
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: mateyka
zdaj bom pa verjetno jaz čudna, ker se z našo govori v treh jezikih, in ima "celo" dva dodatna jezika. plus moj mož jo je pa za hec začel učit še japonščino (jo pač študira - tako da doma vsakič pred obrokom reče "ita dakimas" namesto dober tek). sigurno bo vsa namešana in zmedena v življenju, res
za otroke, ki spregovorijo pozno je to praktična zadeva. in zaradi tega noben ni mutav ostal do osnovne šole.
Jaz pa ne gledam na to, da bo tudi kasneje zmedena v življenju. Tudi jaz, ko gremo na Hrvaško k sorodnikom, vedno želim, da z njim govorijo hrvaško in ne slovensko. Jaz vidim ogromno prednost pri učenju jezikov pri otrocih, ki imajo starše iz različnih koncev (že narečja so tako zelo zanimiva).
Pa še vidim razlike med govorom (ki gre skozi slušni kanal) in znakom (ki gre skozi vidni kanal). Za lažjo zapomnitev si moramo delati povezave med obema kanaloma. Kar pri znakovnem sporazumevanju tega ne vidim.
