Evo, da nadaljujem temo, ki jo je odprla Kerensa*!

Evtanazija... ste za ali proti? Je to za vas asisitiran samomor ali umor `z dovoljenjem´? Kje so meje? Kdo odloca da bodo nekoga evtanazirali, ce clovek vegetira?
Je evtanazija primer, ko cloveka odklopimo z aparatov?
Je splav ena vrsta evtanazije?
Je usmrtitev zivali (hudo bolne...) tudi evtanazija?

Dajte mal povedat mnenje... to je bila moja tema na maturi pri psihologiji (ampak je nisem nikol dokoncala)... ampak tema me se vedno zuli...:)

Hahaha...freya, očitno se nama je obema zdela tema zelo zanimiva! 

Naj se piše pod tvojo, da ne bomo zdej v dveh temah debatiral o isti stvari...


< Sporočilo je popravil picola1 -- 23.11.2010 9:29:32 >

_____________________________

Indijanska prerokba: Šele, ko boste posekali zadnje drevo, zastrupili zadnjo reko, ulovili zadnjo ribo, šele takrat boste spoznali, da denarja ne morete jesti.

Bom kopirala, kar sem napisala na sosednji temi.

Evtanazija? V osnovi da, ampak pod pogojem, da je človek, ki naj bi bil evtanaziran, to vnaprej dovolil z npr. notarsko overjeno izjavo in pričami (in to še v času, ko je bil prišteven). Se pa tukaj takoj postavi drugo vprašanje - lahko sam zase odločaš za vnaprej? Dokler si živ in zdrav, kakor npr. jaz zdajle, lahko brez problema napišeš, da naj te takrat, ko boš ves nikakav in brez upanja na preživetje in naknadno spodobno življenje, evtanazirajo. Kaj pa v tistem trenutku, ko si tam, priklopljen na milijon aparatov? Telo ti morda res ne funkcionira več normalno, možgani pa (recimo, da) še. Govoriti ne moreš, pisati ne moreš, z gibi se ne moreš odzivati na okolico. Tvoji bližnji naj bi, po tvoji lastni volji izpred kdo ve koliko let dovolili evtanazijo - ti si si pa premislil! Ugotovil si, da četudi skorajda vegetiraš, še vedno vidiš in slišiš. Vidiš svoje bližnje, slišiš, kaj ti govorijo, čutiš, da te imajo še vedno radi - in ko se sprijazniš s tem, da fizično od tebe pač nikoli več nič ne bo, si zaželiš, da bi vsaj to, kar ti je še preostalo, imel čim dlje. Da bi svoje bližnje vsaj gledal in poslušal takorekoč v nedogled. Takrat ti je to dovolj oz. ti je to vse in tega ne želiš izpustiti iz rok. Potem pa pride dohtar in ti iztakne eno cevko. Da o ljudeh, ki naj bi bili v komi, pa to sploh niso, sploh ne govorim.

Sem za.
Na kakšen nalčin? Nekaj takega, kot imajo na Nizozemskem in je opisano v knjigi Ženska gre k zdravniku.

Strokovno gledano bi moral biti moj odgovor jasen in glasen NE!!!! Ampak, ko gledaš nekoga ki trpi, ko mu hude bolečine in v bistvu vegetira, ter je bolezen zanesljivo v zaključni fazi in ni možnosti ozdravitve potem je moj odgovor JA.

Zame je to asisitran samomor. Po mojem bi morala biti ta želja bolnika izražena z zapisom v "zrdavstveni oporoki" v času ko si še popolnoma zdrav.
Jaz recimo sem vsem bližnjim povedala, da v primeru da bi me pri "življenju" ohranjali samo aparati, da me morajo odklopiti.

Splav je za moje pojme nekaj po čem bi se naj posegalo samo v izjemnih primerih.

_____________________________

Nisem vedela
koliko ljubezni imam v srcu,
dokler me ni nekdo poklical MAMA

No, kopiraj še v Freyino temo, to pa se naj pusti pri miru, ker bo samo zmeda. 

_____________________________

Indijanska prerokba: Šele, ko boste posekali zadnje drevo, zastrupili zadnjo reko, ulovili zadnjo ribo, šele takrat boste spoznali, da denarja ne morete jesti.

Hehe, zmedena sem zdej jst... Joj ,svašta...



_____________________________

Indijanska prerokba: Šele, ko boste posekali zadnje drevo, zastrupili zadnjo reko, ulovili zadnjo ribo, šele takrat boste spoznali, da denarja ne morete jesti.

Drugače pa sem za. Sem videla že preveč živih mrličev, ki grozljivo trpijo...

_____________________________

Indijanska prerokba: Šele, ko boste posekali zadnje drevo, zastrupili zadnjo reko, ulovili zadnjo ribo, šele takrat boste spoznali, da denarja ne morete jesti.

Tehnično gledano je evtanazija v bistvu oboje.

Načeloma naj bi najbližji (npr. partner, otroci, starši, sorojenci).

Hmmm... Ne. Če lahko živiš (fizično) brez aparatov, potem je OK. Če bi pa umrl v trenutku, ki bi te odklopili z aparatov, potem si pa v bistvu že mrtev (naravno), a te umetno ohranjajo pri (fizičnem) življenju.
No, upam, da vprašanje ni bilo postavljeno za obstoj duše, ker tukaj smo pa takoj pri tem, kaj kdo verjame in kdo česa ne. Dokazanega (100%-no) ni namreč nič glede tega.

Po mojem mnenju je, če govorimo o zarodku, ki ne bi preživel, ko bi se rodil (ampak dokazov o tem, koliko otrok, katerim so napovedali, da ne bodo živeli, je preživelo, je pa tudi malo morje). Če pa govorimo o zdravem zarodku, a žal nezaželjenem, potem pa je pa to legaliziran umor. Grdo rečeno, ja, vem. In nisem proti splavu.

Če ne bi preživela in če se ji s tem skrajša trpljenje - ja, je evtanazija. In kakor imam rada živali, sem tukaj dvolična. Na njih gledam drugače, kakor na ljudi. Da je pa vse skupaj še bolj dvolično - nisem prepričana, če bi svojo go. Pes lahko dala evtanazirati.

Podpis.

Da napisem se svoje mnenje...! Glede na to, da sem delala seminarsko, morem rect da sem ZA! Potem je pa drug problem, kdaj?

Kaj menite o Hipokratovi zaprisegi? v tem primeru je malce dvoumna... enkrat pise ne pusti umreti ... v drugi pa ne pusti trpeti (nekaj podobnega, nisem zdr.).

Kerensa* je ze omenila primere, ko so bili ljudje v komi, pa to dejansko niso bili...!? Wtf??

itd itd...

Ne znam cele na pamet, poznam pa osnovo. "Ne pusti umreti" v kombinaciji z "ne pusti trpeti" po moji razlagi pomeni, da si proti evtanaziji (ker s tem ne samo da pustiš umreti, ampak tehnično gledano tudi umoriš), istočasno pa si za uporabo najverjetneje enormne količine najmanj morfija (proti bolečinam), če ne še česa drugega.
Ampak debata je pa potem o duševnem trpljenju, ne o fizičnem...

Zdravniške nadaljevanke, ki jih tako radi gledamo, so dober primer za take primere - ko lahko vidimo, kaj se dejansko dogaja.

In ti, ki tam ležiš, živ, drugi pa mislijo, da si mrtev... To je verjetno še huje, kakor če te živega pokopljejo.

Ko je človek v komi, sem jaz proti izklopu aparatov in se pač pusti času čas! če je človek možgansko mrtev, pa seveda ni druge pomoči, je to žal neizogibno!
Ko pa je tu bolezen, recimo rakavi bolniki pred smrtijo, sem pa jaz za, da se mu pomaga z določenimi zdravili na drugo stran! Ponavadi ti bolniki  v zadnjih dneh trpijo nevzdržne bolečine, in seveda si tega nihče ne želi! Če lahko lahjšamo bolečine in čeprav je potem možno da zaradi teh zdravil par dni prej umrejo(ne vem ali je potem to evtanazija) sem za, ker si nihče ne zasluži takega trpljenja!
Splav-ja jaz msilim da je splav ene vrste evtanazija in za moje pojme bi se lahko izvajal samo pri tistih ženskah katere imajo tehtne razloge za...samo potem pa bi vrjetno bilo veliko nelegalnih splavov, kar pa si seveda nihče ne želi...

ja in ne!
Ja če se človek sam za to odloči in je bolezen res prehuda , oz. trpljenje neznosno.

Ne pa predvsem splavom , ki se delajo pač zato, ker si nekdo otroka ne želi, pa ni čas, pa bla bla,..
Za splav sem le v primerih ko je nosečnost posledica posilstva, huda anomalija ploda, ali pa če nastane kaka življenska grožnja za mamo!
Drugač pa sem absolutno proti, saj je toliko kontracepcije na tržišču, da lahko vsak kaj najde zase.

_____________________________

Kdor govori za menoj, govori z mojo ritjo!!

I saw an angel become the devil
Still they look pretty good hand in hand
Well baby, I don't need any of them
Heaven nor hell
Volbeat!!

Sem za evtanazijo, če se za to odloči bolnik sam. Preveč hudega sem že videla, preberite še zgodbo Pride ženska k zdravniku, pa vam bo mogoče bolj jasno.

Točno to - imaš bolnike, ki so pri polni zavesti, pa trpijo neznosne bolečine in si želijo samo še umreti - tu gre potem dejansko res za asistiran samomor, ampak zakaj bi morali trpeti, če možnosti ozdravitve ali izboljšanja itak nimajo, in v resnici samo še čakajo na smrt. Jaz sem v takih primerih za to, da se jim pomaga.

_____________________________

Ta večja: 05.01.2008
Ta mali: 01.05.2009

Jaz sem se prav to spraševala pred dnevi, ko je bil na televiziji otrok, ki je bil popolnoma odvisen od aparatov na katerih je bil priključen... Ne vem, trakrat sem pomislila ali ne bi bilo bolje, da bi uvedli možnost avtanazije o kateri bi odločali starši in nato še zdravstvena komisija. Težka je taka situacija za otroka kot tudi za starše.. Grozljivo je slišat, da svojega otroka ''umoriš'' vendar po drugi strani pa v takšnem stanju ne živi ne otrok in tudi starš ne. In hudo je ko pomislijo na to, kdo bo  skrbel za tega otroka po njihovi smrti.... V glavnem bi rekla, da sem za...

Evo se nekaj `skrb vzbujajocih vprasanj´...

Kaj pa primer, ko si clovek zeli evtanazije, pa po mnenju dusevnih zdravnikov ni popolnoma priseben? Kljub temu pa trpi neznosne bolecine?

Torej, kdaj clovek razmislja razumno, da se odloci za taksno potezo (sploh ce pogledamo, da danes na sodiscu ljudje uidejo z umorom, ker v tistem trenutko kao niso razmisljali razumno)?

Kdo bi izvajal te posege, ce jih po Hipokratovi zaprisegi ne smejo? Sprememba zakona ok. Sprememba Hipokratove zaprisege, ki je ze toliko casa nespremenjena? Bi jih izvajali samo doloceni zdravniki, ki so sami pristasi le-tega (kar danes poznamo pri splavu npr.)?

Kdo bo odlocal o tem, ali je pacientova evtanazija sprejeta ali zavrzena? Sodisce? Zdravstvena komisija? Komisija, ki jo sestavljajo zdravniki, pravniki in svojci?

Kako v primeru, ko pacient nima svojcev?

Sam iztakne kakšno cevko?

Takrat, ko je še toliko priseben (spet relativen kriterij, pa vendar), da mu je jasno, da rešitve ni.

Zdravniki, s specializacijo iz psihologije?

Nemogoče. Bodo pa prej ustavo spremenili, kakor pa Hipokratovo prisego.

Drugače niti ne bi šlo, kakor tako. Nekdo, ki je proti, tega ne bo nikoli naredil (pa če je zdravnik ali ne).

Nikakor sodišče, saj pravniki načeloma nimajo medicinskega in psihološkega znanja (vsaj ne dovolj, da bi dokončno presojali o tem). Če že, potem zdravniška komisija, ki pa bi morala biti sestavljena iz strokovnjakov (po možnosti mednarodno priznanih) iz različnih medicinskih strok. Svojci po mojem mnenju niso za v komisijo, ker so vedno pristranski.

Ostane komisija.

Odvisno od situacije.Sem ZA pri tekih primerih,ko res nekdo trpi in vedo,da mu ni pomoči,da komaj sam čaka,da se reši muk.

Moja bivša sošolka se ponesrečila pred 20-imi leti in še zdaj v komi bila v bolnici nevem kolko let zdaj jo ima mož doma in jo ohranja pri življenju na aparatih.Hrani po cevki tu pa tam pride patronažna in dr.pogledat,če je vse v redu,če kaj rabi...itd.Mož upa,da se bo enkrat zbudila iz kome očita si dejanje,ker je sam povzročil prometno....

Nevem kaj bi rekla v tem primeru kajti nekaj primerov je že bilo,da so se zbudili iz kome se spomnim ene ženske po 26 letih ampak bila kot dojenček nič vedela.....


_____________________________

Največja tragedija ni vreščeč hrup slabih ljudi temveč grozna tišina 'dobrih'.

Nase telo je le nase... z njim lahko pocnemo kar zelimo, ne?
Torej, jaz zelim evtanazijo...? Argumenti?:)

Sem zdravnica... v komisijo odlocamo o evtanaziji cloveku, ki ga sovrazim. Alibi za umor? Argumenti?

< Sporočilo je popravil Freya88 -- 23.11.2010 11:32:17 >

Želiš si (zaenkrat) nezakonito stvar. Nima ništa od toga.

Evo, nasla sem del Hipokratove zaprisege:
Prisežem, da ne bom nikoli nikomur - tudi, ko bi me prosil - zapisal smrtne droge ali ga z nasvetom napeljeval na tako misel.

Kako so se s tem spopadli v drzavah, kjer je evtanazija uzakonjena (Nizozemska, Svica..)